mitja vidmar stereo fotografija
Download
Skip this Video
Download Presentation
Mitja Vidmar STEREO FOTOGRAFIJA

Loading in 2 Seconds...

play fullscreen
1 / 130

Mitja Vidmar STEREO FOTOGRAFIJA - PowerPoint PPT Presentation


  • 110 Views
  • Uploaded on

Mitja Vidmar STEREO FOTOGRAFIJA. 3D.

loader
I am the owner, or an agent authorized to act on behalf of the owner, of the copyrighted work described.
capcha
Download Presentation

PowerPoint Slideshow about 'Mitja Vidmar STEREO FOTOGRAFIJA' - kaya


An Image/Link below is provided (as is) to download presentation

Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author.While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server.


- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - E N D - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -
Presentation Transcript
slide2
Svet okoli nas opazujemo z dvema očesoma. Levo oko gleda malo z leve, desno oko pa malo z desne v smer gledanja. Zaradi tako nastale majhne spremembe v perspektivi, nastanejo razlike med slikama levega in desnega očesa, ki jih možgani združijo v zaznavanje globine prostora
slide3
Če pogledamo n.pr. v drevesno krono z enim očesom, težko razločimo v množici listov, kateri list je spredaj in kateri zadaj. Čim pa odpremo še drugo oko, se pojavi zaznavanje prostorske globine
slide4
V stereo - oziroma 3D-fotografiji posredujemo z diapozitivi ali slikami na papirju, ki vsebujejo leve in desne polslike, pravi vtis globine prostora
slide6
Stereoskopija (stereofotografija ali 3D-fotografija) je tako stara kot fotografija sama, saj segajo njeni začetki v 40-ta leta 19. stoletja in je edina fotografska tehnika, ki ustreza naravnemu načinu gledanja z obema očesoma - zaznavanju prostora
slide7
Beseda "stereo..." prihaja iz grščine in pomeni "telesno", "prostorsko". "Stereoskopija" je torej predstavitev tridimenzionalnega prostora v sliki
slide8
V svetu velja, da jeto najpopolnejša in najlepša oblika fotografije, ker nudi enostavno in zelo učinkovito metodo predstavitve:

3D - ali prostorsko sliko

slide9
Prvo odkritje potrebnosti obstoja dveh delov za stereo sliko (polslik) je napravil že matematik Euklid leta 280 pred našim štetejem
slide10
Toda šele leta 1832 je angleški fizik Sir Charles Wheatstone (1802 - 1875) uspel v risbi predstaviti prostorske slike in jih opazovati v stereoskopu, ki ga je sam skonstruiral
slide11
Rojstni dan stereofotografije pa je v letu 1849, ko je Škot Brewster skonstruiral prvo fotografsko kamero z dvema objektivoma
slide12
Komaj deset let kasneje je London Stereoscopic Company že razpolagala s preko 100.000 stereogrami z motivi znamenitosti iz vsega sveta
slide13
Stereoskopija je tako osvojila svet in 3D - slike iz vsga sveta so prišle v domove mnogih družin. Ta svetovni stereo val je nekoliko upadel okrog leta 1900
slide14
Leta 1920 je stereofotografija ponovno pričela svoj vzpon in v zmedi druge svetovne vojne v Evropi prišla skoraj v pozabo
slide15
Svoj ponovni razcvet je stereofotografija dosegla v petdesetih letih tega stoletja, ko je v svetu več kot 50 proizvajalcev proizvajalo stereo fotoaparate
slide16
Da je zanimanje za stereofotografijo v svetu še vedno v porastu potrjuje tudi veliko število stereoskopskih združenj in klubov. Poleg mednarodne organizacije ISU (International Stereoscopic Union) imajo svoja združenja skoraj vse države sveta
slovenija
SLOVENIJA

STEREOSKOPSKO DRUŠTVO LJUBLJANA

Sedež:pri ELEK svetovanje d.o.o.o., Marice Kovačeve 7

Srečanja:Elektroinštitut “Milan Vidmar”, Hajdrihova 2 Ljubljana, vsak prvi delovni ponedeljek v mesecu ob 19 uri

slide19
Poleg 3D IMAX kinematografov, sta med drugim že razvita in v preizkusni fazi dva sistema za opazovanje stereoskopske televizijske slike brez kakršnihkoli pripomočkov
slide20
Tudi digitalna tehnika vedno bolj prodira na področje stereofotografije in stereo filmske tehnike, tako da je že skoraj enakovredna analogni
lenticularna 3d fotografija
Lenticularna 3D fotografija

tudi doživlja neke vrste renesanso. Z novo tehnologijo, ki jo je razvila firma Snap 3D so

lentikularne fotografije –

fotografije, posnete s kamerami na 3 oziroma 4 objektive, ki se jih lahko gleda brez pripomočkov, ker so pokrite z lečnim rastrom, ki pokriva računalniško oblikovan raster iz razreza z vsemi objektivi posnetih slik, veliko pridobile na kvaliteti, še posebej, če so posnete s kamerami s 5 objektivi.

novosti v projekciji
NOVOSTI V PROJEKCIJI

Polarizacijske filtre, ki požirajo veliko svetlobe in ne dovoljujejo nagibanja glave med gledanjem, že počasi zamenjujejo interferenčni filtri in kromatski filtri, katerih uporaba dovoljuje projekcijske površine, ki depolarizirajo svetlobo

slide24
Vedno bolj popularna postaja tudi stara tehnika Anagliphov, ki pa sedaj namestordeče-zelenihuporablja rdeče-modrefiltre, ki omogočajo zaznavanje barv, ter zahteva samo navaden projektor z enim objektivom in ne zahteva površine, ki ne depolarizira svetlobe
slide25
TISK

Množijo se publikacije, ki vsebujejo stereo fotografije. Pri tem se uporabljajo tako tehnike z dvema posnetkoma, kot tudi z rdeče-modrimi Anagliphi

slide27
Fotogrametrija in kartografija, Geologija in oceanografija, Varstvo okolja, Meteorologija, Raziskovanje planetov, Inženirska fotogrametrija, Arheologija, Zgodovinska dokumentacija, Muzeji, Stereo – motografija, Medicinska rentgenologija in računalniška tomografija, Mikroskopija, Stereo-risbe, Kriminalistika, Policija, Tehnika in 3D – virtualna resničnost
slide29
Če pa vzamemo dva objektiva in na ta način posnemamo oči, dobimo prostorsko ali stereoskopsko sliko. Pri opazovanju stereoskopske slike s pomočjo optičnega pripomočka, z nekaj vaje pa tudi s prostim očesom, povzročimo v možganih zaznavo prostora

STEREOSKOPSKA SLIKASlika na papirju ali filmu, kakršne smo navajeni, je posneta z enim objektivom na fotoaparatu. Ker je samo ploskovna slika, ne more posredovati pravega vtisa prostora

obe za zaznavo prostora potrebni nekoliko razli ni polsliki lahko dobimo na ve na inov
Vzamemo normalen (enooki) fotoaparat in naredimo oba posnetka enega za drugim. Pri tem se seveda objekt ne sme premikati.

Pravilnejša metoda je, da damo oba objektiva v eno ohišje, kot so oči na glavi.

V stereo-kamero lahko spojimo tudi dva fotoaparata, ki posnameta polsliki.

Oba objektiva pa sta lahko združena kot izmenljiva optika v eni kameri.

Možnost, da dobimo s samo enim objektivom dve sliki je v tako imenovanem delilcu žarkov.

Obe, za zaznavo prostora potrebni, nekoliko različni polsliki lahko dobimo na več načinov:
slide31
Prirojena lastnost, da moramo zaznati stvari, ki jih gledamo, čim ostreje, sicer se počutimo nelagodno ali pa nas muči glavobol, zahteva, da morajo biti slike ostre. Tudi najbolj neostro fotografijo ali grafiko oko vidi "ostro", ker se po potrebi akomodira na strukturo papirja ali tiskarski raster.

Pri stereoskopskem gledanju morajo možgani poleg akomodacije prevzeti še delo zlitja obeh polslik v zaznavo prostora, kar pa ne zmorejo, če so slike neostre, ali pa se ozdovejo z glavobolom, ker pogrešajo ostre linije na katere bi se "navezali".

Tudi konvergiranja pri opazovanju stereoslik ne sme biti, saj vse točke v sliki ležijo v isti ravnini na papirju ali platnu pri projekciji.

slike morajo biti pravilno justirane
Slike morajo biti pravilno justirane

Razlika med obema polslikama mora izpolnjevati določena pravila, ki izhajajo iz fiziologije oči - če pri gledanju silimo oči k navpičnemu škiljenju, povzroča to močne glavobole, zato v stereo slikah ne sme biti višinske paralakse. Identične točke v polslikah morajo ležati vedno na isti vodoravni liniji. Tudi nobena od polslik ne sme ležati poševno napram drugi

slide33
Razlika med obema slikama na mrežnicah očes je le v vodoravnih odstopanjih. Ta ležijo v t.i. panum področju oči. Velikost teh področij se razlikuje od človeka do človeka, prav tako kot razdalja med očmi. Zato tu ni treba izpolnjevati obveznih pogojev. Če pa ne želimo svojih stereo-slik gledati le sami, moramo izpolniti določena pravila
slide34
Pri gledanju uokvirjenih diapozitivov ali slik ležijo predmeti, katere gledamo, v različnih ravneh. Ena od teh ravni je podana z obrobo slike. To obrobo predstavlja notranji okvir pri okvirjih diapozitivov, ali pa, največkrat bela obroba papirnatih slik. Ta obroba oblikuje pri gledanju neke vrste okno, t.j. navidezno - ali stereookno. Zaželjeno je, pri razstavah in natečajih pa celo obvezno, da mora celotna slika ležati za navideznim oknom. Izjeme seveda tudi tu potrjujejo pravilo
slide35
S premikanjem polslik v horizontalni smeri lahko justiramo prostorsko sliko pred ali za navidezno okno. Večja razdalja med polslikama premakne predmet nazaj, manjša pa naprej. Pri zmanjšanju razdalje polslik in premaknitvi prostorske slike pred okno, nastopi določeno pomanjšanje te slike
slide36
Največ posnetkov se naredi v razdalji med 2 m in . Zato je bila po tihem dogovoru izbrana oddaljenost 2m za navidezeno okno ali kratko "okno" in sicer za "normalne" goriščnice objektivov in razdaljo med obema objektivoma približno enako očesni. Pri drugih vrednostih pa je treba optimalno oddaljenost okna izračunati
slide37
Razdalja sredin slikovnih oken v stereo-kameri je večinoma nekaj večja od razdalje osi objektivov. Tako je zagotovljen popoln izkoristek formata, če justiramo stereo-sliko za "okno". Pri maloslikovni kameri znaša ta razlika cca 1,2 mm, če upoštevamo razdaljo med "normalnimi" objektivi od 65 mm do 75 mm, kar odgovarja razdalji oči
slide38
Če spojimo dve "običajni" monokameri v stereo-sprego, nadomestimo navedeno razliko s konvergenco osi objektivov. Za sprege dveh fotoaparatov s 35 mm ali 50 mm objektivi in razdaljo objektivov - bazo –

75 mm, dosežemo potrebno navidezno okno s konvergenco optičnih osi za 1,6

slide39
Optične osi kamer morajo koinvergirati tako, da so  oddaljeni predmeti, preslikani na film, med levo in desno polsliko premaknjeni za 1,2 mm proti zunanjemu robu. To konvergenco dosežemo če obe kameri namerimo na točko v oddaljhenosti, ki jo lahko izračunamo tako, da goriščnico objektiva pomnožimo z bazo (razdaljo osi objektivov – vse v mm). Za objektiv 35 mm in bazo 75 mm, je ta oddaljenost npr. 2,6 m.

Pri zoom objektivih moramo vzeti najdaljšo goriščno razdaljo

slide40
Ker so razdalje oči pri posameznih ljudeh in rasah zelo različne, gibljejo se med 50 mm in 70 mm (razlika je torej do 20 mm), je bila dogovorjena kot mednarodna norma razdalja 63,5 mm . Zato morajo stereoskopi oziroma stereo-kukala izpolnjevati to določilo. Razlika v razdaljah oči pa mora biti upoštevana v ustreznem premeru leč za opazovanje slike
slide42
Če fotografiramo z normalno bazo 65 mm in goriščnico (za 24 x 36 mm = 50 mm, za druge formate, ki jih uporablja stereofotografija – 18 x 24,

24 x 23, 24 x 28 in 24 x 30 mm pa 35 mm) prostor z globino, ki sega od 2 m do , se na slikovni ravnini (na filmu) pojavi vrednost  kot razlika med oddaljenostjo med najbližjo točko in najbolj oddaljeno točko. To razliko  imenujemo deviacija

dovoljena deviacija
DOVOLJENA DEVIACIJA

za maloslikovne kamere (leica format)

znaša

 = 1,2 mm

slide44
Vsako stereo-sliko, pri kateri deviacija  ni prekoračena ali pa je le malo prekoračena, brez težav opazujemo in pri tem nimamo nikakršnih težav z zlitjem polslik
slide45
Iz tega sledi, da je treba s približevanjem objektu zmanjševati bazo, ali pa sliki dati manjše okno, sicer objekt na polslikah ni več na pravem mestu, odstopanje od deviacije  je preveliko in polsliki se pri opazovanju težko zlijeta oziroma do zlitja polslik sploh ne more priti
globinski pogoj
GLOBINSKI POGOJ

Zagotavljanje tako imenovanega globinskega pogoja je predpogoj za zlitje stereoskopskih slikovnih parov v prostorsko sliko pri opazovanju

slide48
Akomodacija (izostritev oči) in konvergenčna premaknitev (položaj škiljenja oči) sta ozko povezani funkciji. Za določeno razdaljo objekta ima določena konvergenčna premaknitev oči vedno za posledico določeno akomodacijsko vrednost očesne leče, ki je odvisna od te razdalje
slide49
Pri prostem gledanju z obema očesoma se konvergenca in akomodacija vedno nemoteno nastavljata skupaj od najbližje do najbolj oddaljene točke objekta. Zato vedno vidimo jasno in ostro sliko!
slide50
Če pri opazovanju stereoskopske slike ne pride do zlitja polslik v prostorsko sliko in vidimo dvojno sliko, je največkrat vzrok v tem, da je bilo pri posnetkuglobinsko območje motiva preveliko, ker ni bil upoštevan pogoj 70 kotnih minut
slide51
Da bi se izognili motnjam pri zlitju polslik naj bi bil pri posnetku optimalni globinski kot (opt) 70 kotnih minut, maksimalni dovoljeni globinski kot (max) pa naj ne bi presegal 100 kotnih minut
slide52
Globinski pogoj pogojuje, da je z naraščajočo goriščnico objektiva ugodnejša uporaba večjih baz, saj pri njih 70'- no pravilo dovoljuje uporabo bolj odprtih zaslonk.Baza je odvisna od razdalje bližje točke in ne od globine prostora, ki ga želimo upodobiti.70'- no pravilo je torej treba, ob pravilno izbrani bazi, upoštevati s pomočjo zaslonke in skale globinske ostrine na objektivu
slide53
Empirični podatki navajajo, da je globinski pogoj izpolnjen, če globino prostora, ki ga želimo upodobiti izenačimo zglobinsko ostrino objektiva
slide54
Z naraščajočo goriščnico objektiva je ugodnejša uporaba večjih baz, saj pri njih 70'-no pravilo dovoljuje uporabo bolj odprtih zaslonk
slide55
Baza je odvisna tudi od razdalje bližje točke in ne od globine prostora, ki ga želimo upodobiti. 70'-no pravilo je torej treba, ob pravilno izbrani bazi, upoštevati s pomočjo zaslonke in skale globinske ostrine na objektivu
avtomati na najbli ja to ka
AVTOMATIČNA NAJBLIŽJA TOČKA

Objektivi so glede na goriščnico okarakterizirani z zornim kotom. Kamero stoječi fotograf drži v rokah pribižno 150 - 170 cm nad tlemi in zorni kot objektiva seka tla v določeni oddaljenosti. To oddaljenost sečišča imenujemo avtomatična najbližja točka

slide57
Če držimo kamero tako, da je optična os objektiva paralelna z ravnino stojišča, je ob predpostavki, da držimo kamero v višini 155 cm, avtomatična najbližja točka:
slide58
Na najbližjo točko ni potrebno paziti, če baza ni večja kot 100 mm. Seveda objektov, ki so posebej blizu in segajo visoko v sliko, ne smemo ignorirati. Izogibati se moramo njihovemu snemanju
slide59
V makro-stereo-fotografiji lahko zaradi majhnih baz uporabljamo le eno kamero, ki jo premikamo – najbolje na drsniku
stereoskopska baza
STEREOSKOPSKA BAZA

S stereoskopsko bazo je označena razdalja med optičnima osema levega in desnega objektiva v stereo kameri, razdalja med optičnima osema dveh kamer, ki ju združimo v stereo-sprego ali pa premaknitev optične osi, kadar uporabljamo za stereo posnetke eno kamero, ki jo premikamo

liliputizem
Liliputizem

Na osnovi razdalje med očmi, ki je v povprečju 65 mm, lahko zaznavamo prostor do razdalje cca. 50 m. To velja tudi za posnetke motivov, fotografiranih z normalno bazo 65 mm. Povečanje baze daleč preko 65 mm pa omogoča zaznavanje prostora preko 50 m

slide65
Pri ustrezno veliki bazi (preko 500 mm) lahko vidimo prostorsko tudi motive, ki so oddaljeni več kilometrov. Ker za našo naravno sposobnost gledanja in naš spomin ni normalno, da vidimo kilometre oddaljeno gorsko pokrajino ali tvorbe oblakov prostorsko, vidimo z veliko bazo posnete motive kot modelirano pokrajino, kakršno poznamo n.pr. pri modelni železnici
slide66
Pri posnetkih z veliko bazo je treba paziti na to, da ni v sliki podrobnosti, ki bi bile preblizu, da se zadrži 70'-nipogoj
gigantizem
Gigantizem

Če naredimo stereo-posnetek z zelo majhno bazo, 10 mm ali manj, kot je n.pr. potrebno za fotografiranje rož, dobimo pri opazovanju stereoskopske slike prekomerno velik občutek motiva.

Ta efekt imenujemo gigantizem

slide68
Pri gigantizmu se dogaja prav nasprotno kot pri fotografiranju z zelo veliko bazo. Prostorsko sliko motiva vidimo nenaravno veliko, ker je baza napram očesni razdalji 65 mm močno pomanjšana
dr anje kamere
Držanje kamere

Kamero moramo držati tako, da sta objektiva oziroma posnetka popoolnoma vodoravno drug poleg drugega.. Lahko si pomagamo tudi z libelo, ki jo namestimo na kamero

slide71
Če držimo kamero pri sprožitvi postrani, dobimo "višinsko napako" - razliko med uokvirjeno levo in desno polsliko
slide72
Stereo-kamero ne smemo obrniti za pokončen posnetek, razen, če imamo v ta namen ustrezno spojeni dve kameri, za kateri tudi velja pravilo horizontale. V nasprotnem primeru dobimo polsliki, ki sta obrnjeni za 90 in pokončne stvari ležijo
pravilna izbira baze
Pravilna izbira baze

Pravilna izbira baze zagotavlja oddaljenost navideznega okna in željeno stereoskopsko globino v odvisnosti od 70' pravila. Bazo izbiramo v odvisnosti od oddaljenosti motiva, ki se mora praviloma nahajati za navideznim stereoskopskim oknom. Šele pravilno izbrana baza omogoča nemoteno in neutrudljivo opazovanje stereo-slike

slide74
Goriščnice najugodnejših objektivov za posamezne skupine motivov in empirično ugotovljene najugodnejše baze zanje
prednji in zadnji plan
Prednji in zadnji plan

Prednji plan je treba enačiti z najbližjo, zadnji plan pa z najbolj oddaljeno točko.

Za čim učinkovitejšo globino, je pomembno oblikovanje prednjega plana. Posebej ugodni za poudarjanje prostorske globine tipičnih 3-D-scen so naslednji motivi:

  • Skupine ljudi in živali
  • Ograje, skozi katere se vidi
  • Skulpture in vodnjaki
  • Šopi trave, drevesa in vejevje
  • Skale, mostovi in zidovi
  • Griči in globeli

V prostorski sliki lahko jasno razpoznamo tudi ravninske terenske oblike

razporeditev prostora
Razporeditev prostora

Stereoskopski prostor mora biti jasno razčlenjen. Močno izrazni motivni elementi v prednjem planu so najboljša predpostavka za sliko z dobrim stereo efektom. Prehod k sredini prostora naj bo, če je le mogoče, zvezen, saj sredina prostora pogosto vsebuje glavni motiv

slide78
Vodenje prostora iz sredine proti ozadju je za oblikovanje slike tridimenzionalnega prostora večinoma podrejenega pomena, saj z naraščajočo razdaljo 3-D zaznavanje prostorskih motivov naglo upada do nerazpoznavanja globine
slide79
Od razdalje cca. 50 m naprej je s standardnim objektivom (35 ali 50 mm) pri bazi 65 mm prostorska upodobitev 3-D prostora komaj še mogoča. Slikovno zajetje prednjega plana mora biti uglašeno z razdaljo ozadja. Globinskega pogoja ne smemo kršiti
ostrina slike
Ostrina slike

V nasprotju s ploskovno sliko, pri kateri lahko nakažemo globino z neostrimi slikovnimi elementi, je v stereofotografiji tak način podajanja globine nepotreben, v večini primerov je celo moteč. Prav tako kot vidijo naše oči vedno ostro sliko prostora, želimo pri opazovanju stereo-diapozitiva ali slike zaznavati samo ostre elemente prostora

slide81
Pri opazovanju vseh 3D-objektov v sliki bi želeli videti ostro tudi neostre 3D elemente motiva, kar pa tudi pri največji možni pripravljenosti našega očesa na fokusiranje ni možno. Naše oči so preobremenjene in se utrudijo. Še posebej motijo neostrine pred najbližjo točko motiva. To se izraža v močnem motenju zlitja polslik. Oči bolijo in pozornost opazovanja stereo slik upada
slide82
Stereoskopska ostrina slike je zagotovljena samo takrat, kadar jestereoskopska globina enakaglobinski ostrini
slide84
BONUM okvirčki 5x5 se dobijo v pakiranju po 50 za formate diapozitivov 16x21, 22x23, 28,5x23 in 23x33 mm. Polni "leica" format 24x36 mm za stereo-diapozitive ni primeren, saj nam ne ostane dovolj prostora za premikanje v okvirčku, ko diapozitive justiramo. Ti okvirčki imajo zobate letve, ki se premikajo v utoru. Nanje nataknemo preforacijo diapozitiva, za justiranje pa premikamo zobato letvico v levo ali desno. Ko okvirček zapremo je film trdno fiksiran in se ne more več premakniti, kar je za dobro stereo projekcijo odločujočega pomena
slide85
RBT standardizirani okvirčki 101x41 mm se dobijo v formatih slike 21x16, 23x21, 23x28, 23x31,5 in 23x33 mm, v pakiranju po 50. Imajo utore spodaj in zgoraj, v katere se vloži zobata letvica, na katero se natakne perforacija filma. Letvice se lahko premikajo levo in desno. Ker imajo asimetrično nameščene zobčke in utore, lahko glede na to, kako letvico obrnemo, oziroma, kam jo namestimo reguliramo višino slike. Ti okvirčki so dosegli najširšo uporabo in so postali standard na srečanjih stereofotografov in na natečajih
slide86
3D-diapozitivi morajo v primerjavi z normalnimi diapozitivi ležati stabilneje v okvirčku, tako da se nikakor ne morejo niti malo premakniti. To dosežemo najlaže z uporabo dveh BONUM ali enega RBT-dia okvirčka
slide87
Ko stereopolsliki vložimo v temnejši del okvirčka, preverimo, če se na spodnjem robu okna nahajajo isti elementi slike na levem in desnem delu. Če je na eni ali drugi polsliki kak element motiva pokrit s spodnjim robom, moramo to višinsko napako popraviti s pomočjo zobate latve. Zobate letve omogočajo premaknitev po višini za 0,1 mm ali 0,2 mm, pri RBT okvirčkih, odvisno od tega ali jih namestimo spodaj ali zgoraj, pa še za 0,3 in 0,4 mm. Nato z premikanjem polslik vzdolž spodnjega roba nastavimo pravilno lego najbližje točke motiva
slide88
Pri razdalji s = 62 mm med obema okvirjema (oknoma) po DIN 4531 (kar odgovarja srednji razdalji med očesoma), naj bi bila razdalja med najbližjo točko na levi in desni polsliki 62,1 mm, kar velja za BONUM in RBT ter vse ostale okvirčke
slide89
Montažo stereoskopskih posnetkov si lahko močno olajšamo s posebnimi pripravami. Brez takega pripomočka je montaža stereo-slik zelo težavna
slide90
Za “montažo” digitalnih stereoskpskih posnetkov obstaja več računalniških programov. Trenutno najpopolnejši jeCOSIMA:

CORRECTSTEREOIMAGES

COSIMAje software, ki posamezne stereo polslike avtomatično montira v popolno stereo sliko. Avtomatično razpozna in korigira napake v višini, velikosti, rotaciji in trapezoidnosti ter razlike v barvah in kontrastih. Avtomatično nastavi tudi ustrezno stereoskopsko okno.

pravilno projeciranje stereo diapozitivov
Pravilno projeciranje stereo diapozitivov

Pri 3D-projekciji moramo projecirati levo in desno polsliko v enaki velikosti in svetlosti ter stereoskopsko potrebni natančnosti prekrivanja

slide96
Prvi pogoj je, da imata oba projekcijska objektiva povsem enako goriščnico. Goriščnici se ne smeta razlikovati za več kot 1%, tako da, sta obe polsliki na platnu enako veliki. Firma RBT nudi v ta namen izbrane "dvojčke" objektivov
slide97
Drugi pogoj je, da projektorje postavimo tako, da sta polsliki na platnu projecirani ena preko druge. Paziti pa moramo, da razlika med najbolj oddaljeno točko med levo in desno polsliko ni večja od

65 mm, kar je razdalja

med očesoma

slide98
Tretji pogoj je pravilna izbira projekcijskega platna. Projecira se namreč s polarizirano svetlobo, ki se na platnu ne sme depolarizirati. V ta namen so potrebne projekcijske površine s kovinsko površino iz aluminija
stereo projektor
Stereo projektor
  • Za projekcijo 5x5 stereo-diapozitivov je najprimernejša uporaba dveh identičnih projektorjev istega proizvajalca
  • Za projekcijo stereo diapozitivov v okvirčkih 41 x 101 mm po DIN 4531 je firma RBT je razvila poseben stereo projektor
slide100
Za projekcijo 5x5 stereo-diapozitivov je najbolje, če namestimo projektorja enega nad drugim, ker je pri taki namestitvi razdalja med objektivoma najmanjša in so s tem popačenja 3D-slike zreducirana na minimum
slide102
Projektor Rolleivision twin MSC 300 P firme Rollei potrebuje samo en univerzalni magazin, v katerem sta nameščena eden za drugim desni in levi diapozitiv. Pokrivanje obeh projeciranih polslik se da doseči z enostavnim horizontalnim premikanjem objektivov. Žal pa je vertikalna regulacija polslik zelo komplicirana
slide103
Ker pa projektor Rolleivision twin MSC 300 P menja diapozitive enega za drugim in ne oba hkrati, nastanejo precej dolge temne pavze, ki motijo. Zato moramo imeti za uspešno projekcijo vedno dva projektorja, ki sta skupno krmiljena
slide104
RBT stereoprojektor omogoča projekcijo stereo diapozitivov v okvirčkih 41 x 101 mm. Projekcija teh enodelnih stereo diapozitivov ima v primerjavi z projekcijo dveh 5x5-stereo diapozitivov nekaj bistvenih prednosti:
  • Majhen razmak med obema objektivoma omogoča projekcijo brez opaznega popačenja slik na platnu
  • Ni potrebno popravljati nastavitve projektorja, ker imajo diapozitivi zagotovljeno vedno enako lego in ni višinskih ali stranskih odstopanj med projekcijo
projekcijska ploskev in prostor za gledalce
Projekcijska ploskev in prostor za gledalce

Za stereo projekcijo običajna projekcijska platna niso primerna. Potrebujemo metalizirana platna, ki ne depolarizirajo polarizirane svetlobe. To so z aluminijsko plastjo prevlečene folije ali platna, ki so utrjena z umetno smolo. Ta "srebrna platna" imajo veliko odbojnost svetlobe, ki pa pri stranskem opazovanju hitro pojema. Zato naj bi se gledalci nahajali znotraj na sliki skiciranega prostora

slide106
Zaradi dodatnega popačenja prostorske slike pri opazovanju od strani, ne smejo gledalci opazovati slike na platnu pod kotom, ki bi znašal več kot 30 na levo ali desno od pravokotnice na platno
projekcija s polarizirano svetlobo
Projekcija s polarizirano svetlobo

Pri stereo-projekciji na srebrno platno moramo poskrbeti, da je projecirana leva polslika samo za levo oko in desna samo za desno. To dosežemo z uporabo polarizacijskega filtra pred vsakim od obeh projekcijskih objektivov. Sliko pa opazujemo prav tako skozi polarizacijska filtra očal. Polarizacijska očala potrebujemo zato, da vidi levo oko le levo in desno le desno sliko

slide108
Za projekcijo potrebni polarizacijski filtri morajo imeti enakomerno propustnost svetlobe za ves del vidnega spektra. V pravilni legi (pravokotni) morata projektorski in polarizacijski filter očal zatemniti ves vidni barvni spekter
pravilna uporaba polarizacijskih filtrov
Pravilna uporaba polarizacijskih filtrov
  • Cirkularni polarizacijski filtri se za stereo-projekcijo ne morejo uporabljati
  • Potrebne zatemnitvene lastnosti polarizacijskih filtrov so, če imajo polarizacijski filtri stopnjo polarizacije 99,5% do 99,8%
  • Praviloma moramo upoštevati tudi to, da gledalec nagiba glavo, v povprečju za 4. Nagibanja glave, ki bi lahko povzročila motnje pri opazovanju, gledalec običajno podzavestno korigira.
slide110
Mednarodno sprejeti položaj polarizacijskih filtrov je položaj V. Pri tem ima polarizirana svetloba leve polslike smer nihanja 135, polarizirana svetloba desne polslike pa 45 proti horizontali
slide130
Če se želite uvrstiti med tiste, ki svoje tridimenzionalne slike vedno radi pogledajo ali jih pokažejo drugim, potem sledite korak za korakom osnovnim napotkom stereoskopije in uspelo Vam bo
ad