1 / 67

ZO[TO OVAA TEMA?

jenn
Download Presentation

ZO[TO OVAA TEMA?

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript


  1. ,UNIVERZITET “Sv. KIRIL I METODIJ” – SkopjeEKONOMSKI FAKULTET SKOPJEMESTOTO I ULOGATA NA MALITE REVIZORSKI DRU[TVA VO REPUBLIKA MAKEDONIJA VO REVIZIJATA NA BANKITE I [TEDILNICITEMagisterskitrudnaposlediplomskistudiiod MONETARNA EKONOMIJAK a n d i d a t, M e n t o r, RistoKotevprof. d-r QubeTrpeskiS k o p j e, d e k e m v r i 2 0 1 1

  2. ZO[TO OVAA TEMA? • Zaspojotnabankarstvotoirevizijata, zatoa {to toa se oblastivokoi se educiraviprofesiivokoirabotevodnosnosegarabotam; - Za “maliterevizorskidru{tva”, idejata e da se napravinaporzarazgrani~uvawenatoakojikolku e golem, kojikolku e mal; • “Vo RepublikaMakedonija”, zatoa {to Makedonija e s# {to imameizatoa {to kolkuidarazmisluvameglobalnonajprvotrebadadeluvamelokalno, a sekoj pat po~nuva so prviot ~ekor.

  3. Sektorotnabankarstvotoimazna~ajnaulogavoformirawetona op{tiot ambient voekonomijatanasekojazemja. • Bankarstvoto e krvotoknastopanstvoto. • BankarskiotsektorvoRepublikaMakedonija go so~inuvaat: • ~etirigolemibanki; • osumsrednibanki; • pet malibanki; • osum {tedilnici.

  4. Finansiskasostojbairezultatiteodrabotewetobankitegiobelodenuvaatvofinansiskiteizve{tai.Finansiskasostojbairezultatiteodrabotewetobankitegiobelodenuvaatvofinansiskiteizve{tai. Revizijata e isklu~itelnozna~ajnaaktivnostvoprocesotnadonesuvawetonadelovniteodlukiodkorisnicitenarevidiranitefinansiskiizve{tai. Revizijatanafinansiskiteizve{tai nudinezavisnoiobjektivnomislewezavistinitostaiobjektivnostanaprezentiranitepodatocivo tie finansiskiizve{tai.

  5. Aktuelnostanatemataobrabotenavoovojtrudproizleguvapred s# odbrziotrazvojnarevizorskatafunkcijavo RM i revizijatanabankarstvoto, krvotokotnastopanstvoto i segmentodjaveninteres. Kontrolatanadbankite e neophodnazastabilizirawe i kanalizirawenanivnotorabotewe,poto~noda se za{titatodsamitesebe. Prviotbranik se vnatre{natarevizijaisupervizijataod NBRM.

  6. Osnovenpredmetnaanalizitevoovojtrud e tokmutoakoidru{tvazarevizija se eksternirevizorii go zaokru`uvaatsistemotnarevizijanabankitei {tedilnicitevoRepublikaMakedonija

  7. POJAVA NA REVIZIJATA Istorijatanarevizijatavogolemamera e determiniranaodistorijatanasmetkovodstveniteinformativnisistemi, kakopri~insko-posledi~napovrzanost, {to proizleguvaodpotrebatazanezavisnopotvrduvawenadobieniteizjaviiinformaciiodsmetkovoditelite.

  8. Razvienite formi na proizvodstvo gi sledi razvivaweto na smetkovodstvoto, {to od svoja strana predizvikuva razvoj na revizorskata funkcija kako ~uvar na objektivnosta i ~esnosta na smetkovoditelite. Zabrzaniotrazvojnarevizorskataprofesija e determiniranod s# pogolemiotstepennaodvojuvawenaupravuva~kataodsopstveni~katafunkcijavopretprijatijata, kakoizgolemuvawetonakompleksnostanapretprijatijata.

  9. VIDOVI REVIZIJA I REVIZORI Odaspektnaobjektotnarevidirawe: • revizijanafinansiskiizve{tai • revizijanausoglasenost • revizijanaraboteweto • sudskarevizija Sporedorganotkojjasproveduvarevizijata: • eksternarevizija • internarevizija • Sporedpodra~jetonaispituvawe: • komercijalnarevizija • dr`avnarevizija

  10. Ovdejaprifa}ame podelbatanarevizoritekako: - eksternirevizori; - internirevizori; - dr`avnirevizori; - sudskirevizori;

  11. KORISNICI I KORIST OD REVIDIRANITE FINANSISKI IZVE[TAI Revizorot so svojotrevizorskiizve{taj e vrskatapome|usmetkovoditelotkoj go izgotvilfinansiskiotizve{tajikorisnikotnatojizve{taj. Revizorotim go potvrduvastepenotnato~nostaivistinitostanafinansiskiteizve{tai kakonamenaxmentot, taka inajavnosta. Glavnikorisnicinarevidiranitefinansiskiizve{tai se menaxmentot, vrabotenite, akcionerite, idniteinvestitori i po{irokatajavnost.

  12. BAZELSKI STANDARDI BazelskiKomitetzasupervizijanabankiteformiranvo 1974 godina. Dveklu~nicelinanegovotodeluvawe: • unapreduvawenastabilnostanabankarskitesistemi • vospostavuvaweramnopravnipazarniuslovizarabotewenagolemitebankarskisistemi.

  13. Komitetotgidefiniratehnikite so koi bi se ostvarilepostaveniteceli: • prekurazmenanainformacii; • zgolemuvawenaefikasnostanatehnikitezakontrolanabankitekoideluvaatname|unarodnonivo; • postavuvawenaminimalnistandarditamukadetoa e potrebno. Na po~etokotKomitetotnemaobvrzuva~ka mo}, no od 2007 godinabazelskitestandardiimaatzadol`itelenkarakter

  14. Vo juli 1988 godina be{e donesen set standardinare~enBazel I OsnovnatapreporakanaBazel I e odr`uvawenakoeficientotnaadekvatnostnakapitalotnanivood minimum 8%

  15. BazelskiotkomitetzasupervizijanabankitevoramkitenaBazel Idonese 25 principizapoefikasnakontrolanadbankitekoi se odnesuvaatna: • Preduslovizaefikasnasupervizijanabankite • Izdavawelicencinabankiteinivnatastruktura • Razmenanaregulativataibarawaodbankite • Metodinaneprekinatasupervizijanabankite • Barawezainformaciiodbankite • Formalniovlastuvawanasupervizoritenabankite • Me|udr`avnobankarstvo

  16. Vo juni 2004 godinausvoena e kone~nataverzijanaBazel II Trite stolbanaBazel II se: • minimalnapotrebaodkapital (adekvatnostnakapitalot) • procesotnaispituvawatakoigivr{isupervizorot (supervizorskinadzor) • pazarnadisciplina

  17. BazelIInudidvapristapazapresmetkanapotrebatazakapitalvovrska so kreditniotrizik: • Standardiziranpristap (Standardised Approach), • Pristapzasnovannainternomerewenarejtingot (Internal Rating Based Approach),

  18. Bazelskiotkomitetidentifikuva ~etiriklu~niprincipinaispituvawatakoigivr{isupervizorot VtoriotstolbnaBazel IIstandarditeregulirapra{awanakontrolnatafunkcijaibaraodbankitedarazvijatinternimetodinaprocenkanaadekvatnostanakapitalotzasnovananatemelnaprocenkanarizikot, jaobvrzuvasupervizijatadajaoceniuspe{nostanabankiteprirazvivawetoiprimenatana tie metodiipritoa se insistiranaintenzivirawenadijalogotpome|ubankataikontrolorot.

  19. Tretiotstolbgidefinira op{titeprincipinaobelodenuvawe. Bankitetrebadakreiraatformalnapolitikazaobelodenuvaweodobrenaodbordotnadirektori, davovedatinternikontrolniprocesinaobelodenuvawe, kakoidajaprocenatza~estenostanaobelodenuvaweto. Kriteriumitezaobelodenuvawe se odnesuvaatnakvalitativniikvantitativniobelodenuvawa.

  20. Vo juli 2009 godinaBazelskiotkomitetobjavidokumentinare~eniJaknewenaramkatazaBazel II (Enhancements to the Basel II Framework) iRevizijanaramkatanaBazel II zapazarniotrizik(Revisions to the Basel II Market Risk Framework) so {to be{e izvr{enarevizijana trite solbanaBazel II standardite.

  21. PromenitevosupervizorskataregulativairazvojotnaBazelskitestandardidovedei do promeniivosmetkovodstvenataregulativa. Taka vo 2008 godinaKomitetotzame|unarodnismetkovodstvenistandardi(International Accounting Standards Board – IASB) delumno go izmeniMSS 39 – Finansiskiinstrumenti: priznavaweimerewe, po {to sleduvadonesuvawetonaMSFI 9 – Finansiskiinstrumenti, voprvi~nataverzijaprimenlivod 01. januari 2013 godina, a ~ijacelosnaprimena }e bide najranona 01. januari 2015 godina.

  22. BazelskiotkomitetgiobjaviBazelIIIstandarditedogovoreni so guverneriteisupervizorskiterakovodstva, a podr`anodlideritenagrupata G20 vonoemvri 2010 godinanasamitotvoSeul. BazelIII e komponirandagieliminiraslabostiteidavospostavistabilnostipodgotvenostnabankarskiotsistemda se spravi so idnitekrizniistresnisostojbi. BarawatanaBazelIII se bankitena 01. januari 2013 godinadavospostavatminimalnikapitalnistandardivoodnosnarizi~nataaktiva (Risk-weighted assets – RWAs) itoa: • 3,5% odnosnaobi~niteakciiiRWAs; • 4,5% odnosnaprimarniotkapital (prvonivonakapitalot) iRWAs; 8,0% odnosnavkupniotkapitaliRWAs;

  23. ZakonskataregulativavoRepublikaMakedonija e skorocelosnousoglasena so barawatanaBazelskitestandardi Potpolnaprimenlivostna 25-te principizapoefikasnakontrolanabankiteobjaveniodBazelskiotkomitetvoramkitenaBazelI AnalognonaBazelIIiBazelIIIpropi{ani se pristapitezautvrduvawenapotrebniotkapitalimetodologijatazautvrduvawenaadekvatnostanakapitalot

  24. INTERNA REVIZIJA Internatarevizijavobankitei {tedilnicite se organizirakakonezavisenorganizacionen segment. Slu`batazainternarevizijavr{ipermanentnaicelosnarevizijanarabotewetonabankata, odnosno {tedilnicata, odaspektnazakonitostavoraboteweto. Slu`batazainternarevizijatrebadaobezbedinezavisnaocenkazaadekvatnostanasistemitezavnatre{nakontrola.

  25. SUPERVIZIJA OD NBRM Supervizijataosobeno se fokusiranakreditniot, likvidnosniot, operativniot, valutniotidrugiterizicinakoi e izlo`enabankata. • Suprvizijata se vr{ipreku: • - Permanentnovonterenskosledewenarabotewetonabankata, odnosno {tedilnicata; • Neposrednacelosnailidelumnaterenskakontrolakajbankata, odnosno {tedilnicata; • Odr`uvawekontakti so ~lenovitenaorganitenabankataili {tedilnicatai so dru{tvotozarevizija;

  26. Prikonsolidiranasupervizija NBRM sorabotuvai so drug supervizirki organ dokolkumati~noto lice nabankarskatagrupacija e predmetnasupervizijanatojsupervizirski organ. • Vakvasorabotka se vospostavuvai so stranskisupervizorskiorganidokolkumati~noto lice e so sedi{tenadvorodRepublikaMakedonija.

  27. NEZAVISNA EKSTERNA REVIZIJA Odgovornostnaeksternatarevizija e da izrazimislewezafinansiskiteizve{taizasnovanonaizvr{enatarevizija. Pritoarevizorotjavodirevizijatavosoglasnost so zakonskitepropisi i Me|unarodnitestandardizarevizija. Oviestandardibaraatpo~ituvawenaeti~kitestandardi, planirawe i vr{ewenarevizijata so cel da se dobierazumnasigurnostdalifinansiskiteizve{tainesodr`atmaterijalnozna~ajnipogre{ni prika`uvawa.

  28. Pokrajfinansiskiteizve{tai eksterniotrevizorgiocenuvai: • adekvatnostanakapitalot; • sistemitezaupravuvawe so rizici; • nivotoipromenitevoizdvoeniterezervizapotencijalnizagubiiizvr{eniteotpisi; • iznosotnaprezemenitepotencijalniobvrski; • izve{tajotzaefektiteodkonsolidacijata; • funkcionirawetonavnatre{natarevizija; • vodewetonadelovniteknigi; • informacioniotsistem; • to~nostaikompletnostanaizve{taite {to gidostavuvabankata, odnosno {tedilnicata, do Narodnatabanka; • adekvatnostanasmetkovodstveniteprocedurinabankata; • sproveduvawetonazakonskataregulativa.

  29. Efikasnostavorabotewetonarevizorskatafunkcijavobankata se podobruvaprekusorabotkatanainternatarevizija, eksternatarevizijaisupervizijata, {to pretpostavuvapostoewedoverbapome|u trite segmenti. Eksternatarevizijapribirapreliminarnipodatociodinternatarevizija, a idvetervizorskislu`bidostavuvaatpodatociiizve{tai do supervizorskiot organ. Revizijatajavr{at ovlastenirevizori. Principitenakontinuitet, nezavisnost, profesionalnakompetentnost, politikiiprocedurivoraboteweto, objektivnostiobemotnaaktivnosti se zastapeniikajinternataieksternatarevizizjaikajsupervizijata.

  30. VO • REPUBLIKA MAKEDONIJA U{tevoKralstvotoJugoslavijabilusvoenZakonzatrgovijavokoj so 57 ~lena se reguliralepra{awataodoblastanarevizijata. Vo 1948 godinadonesen e Zakonzarevizija, poprimerotnaruskataorganizacijanarevizijata. Vo vremetonasamoupravniotsocijalizamrevizorskatafunkcija e marginalizirana, a nejzinpandan e eksternatakontrolavo SOK. Posle 1974 godinavleguvawetonastranskiinvestitorivo SFRJ janametnuvapotrebataodreanimacijanarevizijata, kojanajnapred se pojavuvakakosektorzaekonomskofinansiskarevizijavo SOK. • REVIZORSKATA • PROFESIJA POJAVA I RAZVOJ NA

  31. Glavniotzborvokanalizirawetonaza~etocitenarevizijatavoRepublikaMakedonija go imaMinisterstvotozafinansii. Konsredinatana 90-tite godini se formiraatprvitedru{tvazarevizija. Vo 1997 godinadonesen e Zakonzarevizija, sporedkojMinisterotzafinansiigiima site ingerenciiokoluuverenijatazaovlastenirevizoriidozvolitezarabota. Vo 1988 godinadodeleni se privremeniuverenijazaovlastenirevizori. Sporedovojzakonovlasteniterevizorimo`eada se zdru`uvaatvoSojuzotnasmetkovoditeli, finansistiirevizorina RM kojjadobipublicisti~katadejnost. • VO • REPUBLIKA MAKEDONIJA • REVIZORSKATA • PROFESIJA POJAVA I RAZVOJ NA

  32. VO • REPUBLIKA MAKEDONIJA • REVIZORSKATA • PROFESIJA POJAVA I RAZVOJ NA Vo 2005 godinadonesen e novZakonzarevizija. So ovojzakon se reguliraformirawetoirabotewetonaInstitutotnaovlastenirevizorikakoprofesionalnokomorskozdru`enienakogo se preneseni del odingerenciitekoiprethodnogiima{e ministerotzafinansii. So vojzakon se reguliraiformirawetonaSovetotzaunapreduvaweinadzornarevizijata.

  33. Vo dekemvri 2010 godinadonesen e tretiotZakonzarevizijavoRepublikaMakedonija. Osnovnacel so nosewetonaovojzakon be{e usoglasuvawetonadoma{natazakonskaregulativa so barawatanaregulativataodEvropskataunija. Netransparentnotovklu~uvawena IORRM priizgotvuvawetonaPredlog-zakonotrezultira{e so 58 amandmaniod IORRM, odkoi 28 beaimplementiranivokone~niottekstnaZakonot. So ovojzakonpoblisku se definirarabotatanaSovetotzaunapreduvaweinadzornarevizijata, izvr{eni se promenivopolagawetoilicenciraweto, kakoidrugipromenivoregulirawetonaprofesijata. • VO • REPUBLIKA MAKEDONIJA • REVIZORSKATA • PROFESIJA POJAVA I RAZVOJ NA

  34. Prvi~noDr`avnatarevizija e regulirana so Zakonzadr`avnarevizijaod 1997 godina, vrzosnovanakojvo1999 godina e formiranDr`avniotzavodzarevizija. Vo maj 2010 godinadonesen e novZakonzadr`avnarevizija. Vo 2004 godinadonesen e Zakonzavnatre{narevizijavojavniotsektor, a vo 2009 godinadonesen e Zakonzajavnavnatre{nakontrola Pokraj ova supervizijataivnatre{natarevizijavobankite se regulirani so ZakonotzabankiteiZakonotza NBRM. Supervizijatavoosiguruvawetoregulirana e so Zakonotzasupervizijavoosiguruvawetodonesenvo 2002 godina. • VO • REPUBLIKA MAKEDONIJA • REVIZORSKATA • PROFESIJA POJAVA I RAZVOJ NA

  35. VO • REPUBLIKA MAKEDONIJA • REVIZORSKATA • PROFESIJA Esnafskotoiprofesionalnoorganizirawenaovlasteniterevizoriprvi~no e voSojuzotnasmetkovoditeli, finansistiirevizorina RM, kojstigna do pridru`na ~lenkanaIFAC. Organizirawetonarevizoritekakoposebenesnafiprofesijavoramkitena SSFRRM be{e potkrepenoi so zakonskaregulativavoZakonotzarevizijaod 1997 godina, no poradimnoguopstrukcii, inedorazbirawapome|urevizorite ova telovoramkitena SSFRRM skoroida ne profunkcionira. POJAVA I RAZVOJ NA

  36. VO • REPUBLIKA MAKEDONIJA So poddr{ka odMinisterstvotozafinansii, a vrzosnovanaZakonotzarevizijaod 2005 godinaformiran e InstitotnaovlastenirevizorinaRepublikaMakedonija, koj go odr`asvoetoosniva~kosobraniena den 27.05.2006 godina. Najvisok organ naInstitutotnaovlastenirevizorinaRepublikaMakedonija e Sobranietokoe go so~inuvaat site ~lenovinaInstitutot. SobranietogiizbiraostanatiteorganinaInstitutotkako {to se Upravenodboroddevet ~lena, Nadzorenodborod pet ~lena, PretsedatelnaInstitutotkoj se izbiraodredovitenaUpravniotodbori sedum komisiikakopomo{nitela. InstitutotnaovlastenirevizorinaRepublikaMakedonijana 05. noemvri 2010 godinastanapridru`na ~lenkanaMe|unarodnatafederacijanasmetkovoditeli(IFAC). • REVIZORSKATA • PROFESIJA POJAVA I RAZVOJ NA

  37. Kakoreakcijana ENRON vo 1998 godinaEvropskataUnijaformira{e Komitetzarevizija. Nezavisnostaiodgovornostanarevizorite e implementiranavoCommission Recommendation of 16 May 2002 – Statutory Auditors' Independence in the EU: A Set of Fundamental Principles i COMMISSION RECOMMENDATION of 5 June 2008 concerning the limitation of the civil liability of statutory auditors and audit firms. So DIRECTIVE 2006/43/EC OF THE EUROPEAN PARLIAMENT AND OF THE COUNCIL of 17 May 2006 on statutory audits of annual accounts and consolidated accounts, amending Council Directives 78/660/EEC and 83/349/EEC and repealing Council Directive 84/253/EEC) se vospostavijapropisizapropisizazakonskatarevizijanagosi{niteikonsolidiranitesmetki. So Zakonotzarevizijaod 2010 godinamakedonskatazakonskaregulativavozna~aen del se usoglasi so Directive 2006/43/EC on statutory audits of annual accounts and consolidated accounts. • VO • REPUBLIKA MAKEDONIJA • REVIZORSKATA • PROFESIJA POJAVA I RAZVOJ NA

  38. REVIZIJA OD NADVORE[NI REVIZORI NA BANKARSKIOT SISTEM NA REPUBLIKA MAKEDONIJA U{te vo vremeto na vladeeweto na Filip Makedonski (359-336 g.p.n.e.) vo Makedonija bila napravena pokrupna finansiska reforma, so koja bil ustanoven soliden pari~en sistem i vovedena zlatna makedonska moneta starter, koja i spored svojata materijalna i spored svojata funkcionalna vrednost se smeta za edna od povrednite moneti od toa vreme. Osamostojuvaweto na Republika Makedonija, preku referendumot i Ustavot, rezultira{e i so monetarno osamostojuvawe obelodeneto na 26.04.1992 godina, pridru`eno so konstituiraweto na Narodnata banka na Makedonija kako samostojna emisiona banka.

  39. Sektorot na finansiskite institucii denes vo Republika Makedonija go so~inuvaat pet potsektori: - Narodna banka na Republika Makedonija; - Ostanati depozitni institucii (banki i {tedilnici); - Ostanati finansiski institucii; - Osiguritelni dru{tva i penziski fondovi; - Ostanati finansiski posrednici. Primonetarnoto osamostojuvawe vo Republika Makedonija postoeja 5 banki. Denesvobankarskiotsistem se prisutni 17 bankii 8 {tedilnici.

  40. Grupagolemibanki • Komercijalnabanka AD Skopje; • NLB Tutunskabanka AD Skopje; • Stopanskabanka AD Skopje; • Ohridskabanka AD Ohrid; • Grupasrednibanki • Alfa banka AD Skopje; • Izvoznaikreditnabanka AD Skopje; • Investbanka AD Skopje; • Makedonskabankazapoddr{ka narazvojot AD Skopje; • Prokreditbanka AD Skopje; • Stopanskabanka AD Bitola; • TTK banka AD Skopje; • UNI banka AD Skopje;

  41. Grupamalibanki • Eurostandardbanka AD – Skopje; • Ziraatbanka AD – Skopje; • Kapitalbanka AD – Skopje; • Po{tenskabanka AD – Skopje; • Centralnakooperativnabanka AD – Skopje; • [tedilnici • Al kosa AD – [tip; • Bavag DOO – Skopje; • FULM [tedilnica DOO – Skopje; • Interfalko – Skopje; • Peon – Strumica; • Mak-BS – Skopje; • Mo`nosti – Skopje; • Mladinec DOO – Skopje;

  42. Tabela 1 – u~estvonagrupatagolemibankivovkupnataaktiva, vkupnitekreditiidepoziti Tabela 2 – u~estvonagrupatasrednibankivovkupnataaktiva, vkupnitekreditiidepoziti Tabela 3 – u~estvonagrupatamalibankivovkupnataaktiva, vkupnitekreditiidepoziti Izvor: NBRM

  43. U~estvotona {tedilnicitevovkupniteaktivnostinadepozitniteinstitucii e marginalnoi so u~estvood 1% vovkupnataaktiva, 1,5% vovkupnitekreditii 0,3% vovkupnitedepozitinanefinansiskitesubjekti.

  44. Najgolemiotbrojdru{tvazarevizijavoRepublikaMakedonija se formiranizaklu~no so prvitenekolkugodiniodXXIvek, no tojbroj , iako ne so golem intenzitet, se zgolemuva, pri {to samonekolkudru{tvavome|uvremezgasnaa. Na krajotodmesecnoemvri 2011 godinavoRepublikaMakedonijaevidentirani se 192 ovlastenirevizori, a registrirani se 28 dru{tvazarevizijai 11 ovlastenirevizori-trgovcipoedinci • Site 11 ovlastenirevizori-trgovcipoedincii 19 dru{tvazarevizijaimaatpomalkuod 10 vraboteni. Revizorskitefirmivrabotuvaatnad 270 licaodkoinad 80 se ovlastenirevizori. Del odostanatiteovlastenirevizori se vrabotenikakointernirevizorivobankite, op{tiniteilikajgolemitetrgovskidru{tva, del se bavat so nau~nadejnost, del se finansiskiilismetkovodstvenirabotnicii del se zanimavaat so drugidejnosti.

  45. Klasifikacijata na dru{tvata za revizija i ovlastenite revizori-trgovci poedinci vo Republika Makedonija mo`e da se napravi spored pove}e kriteriumi, kako {to se: - klasifikacijata spored Zakonot za trgovskite dru{tva; - brojot na revizii, odnosno revidirani entiteti, vo tekot na godinata; - vkupno ostvarenite prihodi vo tekot na godinata; - ostavrenite prihodi od revizija vo tekot na godinata; - brojot na vraboteni; - ostvaren vkupen prihod po vraboten; - ostvaren prihod od revizija po vraboten; - kako kombinacija od navedenite kriteriumi; - spored drugi kriteriumi.

  46. Tabela 5 – Revizori so ostvarenvkupengodi{en prihod odnad 5 milionidenari

More Related