ZO[TO OVAA TEMA? - PowerPoint PPT Presentation

jenn
slide1 n.
Skip this Video
Loading SlideShow in 5 Seconds..
ZO[TO OVAA TEMA? PowerPoint Presentation
Download Presentation
ZO[TO OVAA TEMA?

play fullscreen
1 / 67
Download Presentation
ZO[TO OVAA TEMA?
143 Views
Download Presentation

ZO[TO OVAA TEMA?

- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - E N D - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -
Presentation Transcript

  1. ,UNIVERZITET “Sv. KIRIL I METODIJ” – SkopjeEKONOMSKI FAKULTET SKOPJEMESTOTO I ULOGATA NA MALITE REVIZORSKI DRU[TVA VO REPUBLIKA MAKEDONIJA VO REVIZIJATA NA BANKITE I [TEDILNICITEMagisterskitrudnaposlediplomskistudiiod MONETARNA EKONOMIJAK a n d i d a t, M e n t o r, RistoKotevprof. d-r QubeTrpeskiS k o p j e, d e k e m v r i 2 0 1 1

  2. ZO[TO OVAA TEMA? • Zaspojotnabankarstvotoirevizijata, zatoa {to toa se oblastivokoi se educiraviprofesiivokoirabotevodnosnosegarabotam; - Za “maliterevizorskidru{tva”, idejata e da se napravinaporzarazgrani~uvawenatoakojikolku e golem, kojikolku e mal; • “Vo RepublikaMakedonija”, zatoa {to Makedonija e s# {to imameizatoa {to kolkuidarazmisluvameglobalnonajprvotrebadadeluvamelokalno, a sekoj pat po~nuva so prviot ~ekor.

  3. Sektorotnabankarstvotoimazna~ajnaulogavoformirawetona op{tiot ambient voekonomijatanasekojazemja. • Bankarstvoto e krvotoknastopanstvoto. • BankarskiotsektorvoRepublikaMakedonija go so~inuvaat: • ~etirigolemibanki; • osumsrednibanki; • pet malibanki; • osum {tedilnici.

  4. Finansiskasostojbairezultatiteodrabotewetobankitegiobelodenuvaatvofinansiskiteizve{tai.Finansiskasostojbairezultatiteodrabotewetobankitegiobelodenuvaatvofinansiskiteizve{tai. Revizijata e isklu~itelnozna~ajnaaktivnostvoprocesotnadonesuvawetonadelovniteodlukiodkorisnicitenarevidiranitefinansiskiizve{tai. Revizijatanafinansiskiteizve{tai nudinezavisnoiobjektivnomislewezavistinitostaiobjektivnostanaprezentiranitepodatocivo tie finansiskiizve{tai.

  5. Aktuelnostanatemataobrabotenavoovojtrudproizleguvapred s# odbrziotrazvojnarevizorskatafunkcijavo RM i revizijatanabankarstvoto, krvotokotnastopanstvoto i segmentodjaveninteres. Kontrolatanadbankite e neophodnazastabilizirawe i kanalizirawenanivnotorabotewe,poto~noda se za{titatodsamitesebe. Prviotbranik se vnatre{natarevizijaisupervizijataod NBRM.

  6. Osnovenpredmetnaanalizitevoovojtrud e tokmutoakoidru{tvazarevizija se eksternirevizorii go zaokru`uvaatsistemotnarevizijanabankitei {tedilnicitevoRepublikaMakedonija

  7. POJAVA NA REVIZIJATA Istorijatanarevizijatavogolemamera e determiniranaodistorijatanasmetkovodstveniteinformativnisistemi, kakopri~insko-posledi~napovrzanost, {to proizleguvaodpotrebatazanezavisnopotvrduvawenadobieniteizjaviiinformaciiodsmetkovoditelite.

  8. Razvienite formi na proizvodstvo gi sledi razvivaweto na smetkovodstvoto, {to od svoja strana predizvikuva razvoj na revizorskata funkcija kako ~uvar na objektivnosta i ~esnosta na smetkovoditelite. Zabrzaniotrazvojnarevizorskataprofesija e determiniranod s# pogolemiotstepennaodvojuvawenaupravuva~kataodsopstveni~katafunkcijavopretprijatijata, kakoizgolemuvawetonakompleksnostanapretprijatijata.

  9. VIDOVI REVIZIJA I REVIZORI Odaspektnaobjektotnarevidirawe: • revizijanafinansiskiizve{tai • revizijanausoglasenost • revizijanaraboteweto • sudskarevizija Sporedorganotkojjasproveduvarevizijata: • eksternarevizija • internarevizija • Sporedpodra~jetonaispituvawe: • komercijalnarevizija • dr`avnarevizija

  10. Ovdejaprifa}ame podelbatanarevizoritekako: - eksternirevizori; - internirevizori; - dr`avnirevizori; - sudskirevizori;

  11. KORISNICI I KORIST OD REVIDIRANITE FINANSISKI IZVE[TAI Revizorot so svojotrevizorskiizve{taj e vrskatapome|usmetkovoditelotkoj go izgotvilfinansiskiotizve{tajikorisnikotnatojizve{taj. Revizorotim go potvrduvastepenotnato~nostaivistinitostanafinansiskiteizve{tai kakonamenaxmentot, taka inajavnosta. Glavnikorisnicinarevidiranitefinansiskiizve{tai se menaxmentot, vrabotenite, akcionerite, idniteinvestitori i po{irokatajavnost.

  12. BAZELSKI STANDARDI BazelskiKomitetzasupervizijanabankiteformiranvo 1974 godina. Dveklu~nicelinanegovotodeluvawe: • unapreduvawenastabilnostanabankarskitesistemi • vospostavuvaweramnopravnipazarniuslovizarabotewenagolemitebankarskisistemi.

  13. Komitetotgidefiniratehnikite so koi bi se ostvarilepostaveniteceli: • prekurazmenanainformacii; • zgolemuvawenaefikasnostanatehnikitezakontrolanabankitekoideluvaatname|unarodnonivo; • postavuvawenaminimalnistandarditamukadetoa e potrebno. Na po~etokotKomitetotnemaobvrzuva~ka mo}, no od 2007 godinabazelskitestandardiimaatzadol`itelenkarakter

  14. Vo juli 1988 godina be{e donesen set standardinare~enBazel I OsnovnatapreporakanaBazel I e odr`uvawenakoeficientotnaadekvatnostnakapitalotnanivood minimum 8%

  15. BazelskiotkomitetzasupervizijanabankitevoramkitenaBazel Idonese 25 principizapoefikasnakontrolanadbankitekoi se odnesuvaatna: • Preduslovizaefikasnasupervizijanabankite • Izdavawelicencinabankiteinivnatastruktura • Razmenanaregulativataibarawaodbankite • Metodinaneprekinatasupervizijanabankite • Barawezainformaciiodbankite • Formalniovlastuvawanasupervizoritenabankite • Me|udr`avnobankarstvo

  16. Vo juni 2004 godinausvoena e kone~nataverzijanaBazel II Trite stolbanaBazel II se: • minimalnapotrebaodkapital (adekvatnostnakapitalot) • procesotnaispituvawatakoigivr{isupervizorot (supervizorskinadzor) • pazarnadisciplina

  17. BazelIInudidvapristapazapresmetkanapotrebatazakapitalvovrska so kreditniotrizik: • Standardiziranpristap (Standardised Approach), • Pristapzasnovannainternomerewenarejtingot (Internal Rating Based Approach),

  18. Bazelskiotkomitetidentifikuva ~etiriklu~niprincipinaispituvawatakoigivr{isupervizorot VtoriotstolbnaBazel IIstandarditeregulirapra{awanakontrolnatafunkcijaibaraodbankitedarazvijatinternimetodinaprocenkanaadekvatnostanakapitalotzasnovananatemelnaprocenkanarizikot, jaobvrzuvasupervizijatadajaoceniuspe{nostanabankiteprirazvivawetoiprimenatana tie metodiipritoa se insistiranaintenzivirawenadijalogotpome|ubankataikontrolorot.

  19. Tretiotstolbgidefinira op{titeprincipinaobelodenuvawe. Bankitetrebadakreiraatformalnapolitikazaobelodenuvaweodobrenaodbordotnadirektori, davovedatinternikontrolniprocesinaobelodenuvawe, kakoidajaprocenatza~estenostanaobelodenuvaweto. Kriteriumitezaobelodenuvawe se odnesuvaatnakvalitativniikvantitativniobelodenuvawa.

  20. Vo juli 2009 godinaBazelskiotkomitetobjavidokumentinare~eniJaknewenaramkatazaBazel II (Enhancements to the Basel II Framework) iRevizijanaramkatanaBazel II zapazarniotrizik(Revisions to the Basel II Market Risk Framework) so {to be{e izvr{enarevizijana trite solbanaBazel II standardite.

  21. PromenitevosupervizorskataregulativairazvojotnaBazelskitestandardidovedei do promeniivosmetkovodstvenataregulativa. Taka vo 2008 godinaKomitetotzame|unarodnismetkovodstvenistandardi(International Accounting Standards Board – IASB) delumno go izmeniMSS 39 – Finansiskiinstrumenti: priznavaweimerewe, po {to sleduvadonesuvawetonaMSFI 9 – Finansiskiinstrumenti, voprvi~nataverzijaprimenlivod 01. januari 2013 godina, a ~ijacelosnaprimena }e bide najranona 01. januari 2015 godina.

  22. BazelskiotkomitetgiobjaviBazelIIIstandarditedogovoreni so guverneriteisupervizorskiterakovodstva, a podr`anodlideritenagrupata G20 vonoemvri 2010 godinanasamitotvoSeul. BazelIII e komponirandagieliminiraslabostiteidavospostavistabilnostipodgotvenostnabankarskiotsistemda se spravi so idnitekrizniistresnisostojbi. BarawatanaBazelIII se bankitena 01. januari 2013 godinadavospostavatminimalnikapitalnistandardivoodnosnarizi~nataaktiva (Risk-weighted assets – RWAs) itoa: • 3,5% odnosnaobi~niteakciiiRWAs; • 4,5% odnosnaprimarniotkapital (prvonivonakapitalot) iRWAs; 8,0% odnosnavkupniotkapitaliRWAs;

  23. ZakonskataregulativavoRepublikaMakedonija e skorocelosnousoglasena so barawatanaBazelskitestandardi Potpolnaprimenlivostna 25-te principizapoefikasnakontrolanabankiteobjaveniodBazelskiotkomitetvoramkitenaBazelI AnalognonaBazelIIiBazelIIIpropi{ani se pristapitezautvrduvawenapotrebniotkapitalimetodologijatazautvrduvawenaadekvatnostanakapitalot

  24. INTERNA REVIZIJA Internatarevizijavobankitei {tedilnicite se organizirakakonezavisenorganizacionen segment. Slu`batazainternarevizijavr{ipermanentnaicelosnarevizijanarabotewetonabankata, odnosno {tedilnicata, odaspektnazakonitostavoraboteweto. Slu`batazainternarevizijatrebadaobezbedinezavisnaocenkazaadekvatnostanasistemitezavnatre{nakontrola.

  25. SUPERVIZIJA OD NBRM Supervizijataosobeno se fokusiranakreditniot, likvidnosniot, operativniot, valutniotidrugiterizicinakoi e izlo`enabankata. • Suprvizijata se vr{ipreku: • - Permanentnovonterenskosledewenarabotewetonabankata, odnosno {tedilnicata; • Neposrednacelosnailidelumnaterenskakontrolakajbankata, odnosno {tedilnicata; • Odr`uvawekontakti so ~lenovitenaorganitenabankataili {tedilnicatai so dru{tvotozarevizija;

  26. Prikonsolidiranasupervizija NBRM sorabotuvai so drug supervizirki organ dokolkumati~noto lice nabankarskatagrupacija e predmetnasupervizijanatojsupervizirski organ. • Vakvasorabotka se vospostavuvai so stranskisupervizorskiorganidokolkumati~noto lice e so sedi{tenadvorodRepublikaMakedonija.

  27. NEZAVISNA EKSTERNA REVIZIJA Odgovornostnaeksternatarevizija e da izrazimislewezafinansiskiteizve{taizasnovanonaizvr{enatarevizija. Pritoarevizorotjavodirevizijatavosoglasnost so zakonskitepropisi i Me|unarodnitestandardizarevizija. Oviestandardibaraatpo~ituvawenaeti~kitestandardi, planirawe i vr{ewenarevizijata so cel da se dobierazumnasigurnostdalifinansiskiteizve{tainesodr`atmaterijalnozna~ajnipogre{ni prika`uvawa.

  28. Pokrajfinansiskiteizve{tai eksterniotrevizorgiocenuvai: • adekvatnostanakapitalot; • sistemitezaupravuvawe so rizici; • nivotoipromenitevoizdvoeniterezervizapotencijalnizagubiiizvr{eniteotpisi; • iznosotnaprezemenitepotencijalniobvrski; • izve{tajotzaefektiteodkonsolidacijata; • funkcionirawetonavnatre{natarevizija; • vodewetonadelovniteknigi; • informacioniotsistem; • to~nostaikompletnostanaizve{taite {to gidostavuvabankata, odnosno {tedilnicata, do Narodnatabanka; • adekvatnostanasmetkovodstveniteprocedurinabankata; • sproveduvawetonazakonskataregulativa.

  29. Efikasnostavorabotewetonarevizorskatafunkcijavobankata se podobruvaprekusorabotkatanainternatarevizija, eksternatarevizijaisupervizijata, {to pretpostavuvapostoewedoverbapome|u trite segmenti. Eksternatarevizijapribirapreliminarnipodatociodinternatarevizija, a idvetervizorskislu`bidostavuvaatpodatociiizve{tai do supervizorskiot organ. Revizijatajavr{at ovlastenirevizori. Principitenakontinuitet, nezavisnost, profesionalnakompetentnost, politikiiprocedurivoraboteweto, objektivnostiobemotnaaktivnosti se zastapeniikajinternataieksternatarevizizjaikajsupervizijata.

  30. VO • REPUBLIKA MAKEDONIJA U{tevoKralstvotoJugoslavijabilusvoenZakonzatrgovijavokoj so 57 ~lena se reguliralepra{awataodoblastanarevizijata. Vo 1948 godinadonesen e Zakonzarevizija, poprimerotnaruskataorganizacijanarevizijata. Vo vremetonasamoupravniotsocijalizamrevizorskatafunkcija e marginalizirana, a nejzinpandan e eksternatakontrolavo SOK. Posle 1974 godinavleguvawetonastranskiinvestitorivo SFRJ janametnuvapotrebataodreanimacijanarevizijata, kojanajnapred se pojavuvakakosektorzaekonomskofinansiskarevizijavo SOK. • REVIZORSKATA • PROFESIJA POJAVA I RAZVOJ NA

  31. Glavniotzborvokanalizirawetonaza~etocitenarevizijatavoRepublikaMakedonija go imaMinisterstvotozafinansii. Konsredinatana 90-tite godini se formiraatprvitedru{tvazarevizija. Vo 1997 godinadonesen e Zakonzarevizija, sporedkojMinisterotzafinansiigiima site ingerenciiokoluuverenijatazaovlastenirevizoriidozvolitezarabota. Vo 1988 godinadodeleni se privremeniuverenijazaovlastenirevizori. Sporedovojzakonovlasteniterevizorimo`eada se zdru`uvaatvoSojuzotnasmetkovoditeli, finansistiirevizorina RM kojjadobipublicisti~katadejnost. • VO • REPUBLIKA MAKEDONIJA • REVIZORSKATA • PROFESIJA POJAVA I RAZVOJ NA

  32. VO • REPUBLIKA MAKEDONIJA • REVIZORSKATA • PROFESIJA POJAVA I RAZVOJ NA Vo 2005 godinadonesen e novZakonzarevizija. So ovojzakon se reguliraformirawetoirabotewetonaInstitutotnaovlastenirevizorikakoprofesionalnokomorskozdru`enienakogo se preneseni del odingerenciitekoiprethodnogiima{e ministerotzafinansii. So vojzakon se reguliraiformirawetonaSovetotzaunapreduvaweinadzornarevizijata.

  33. Vo dekemvri 2010 godinadonesen e tretiotZakonzarevizijavoRepublikaMakedonija. Osnovnacel so nosewetonaovojzakon be{e usoglasuvawetonadoma{natazakonskaregulativa so barawatanaregulativataodEvropskataunija. Netransparentnotovklu~uvawena IORRM priizgotvuvawetonaPredlog-zakonotrezultira{e so 58 amandmaniod IORRM, odkoi 28 beaimplementiranivokone~niottekstnaZakonot. So ovojzakonpoblisku se definirarabotatanaSovetotzaunapreduvaweinadzornarevizijata, izvr{eni se promenivopolagawetoilicenciraweto, kakoidrugipromenivoregulirawetonaprofesijata. • VO • REPUBLIKA MAKEDONIJA • REVIZORSKATA • PROFESIJA POJAVA I RAZVOJ NA

  34. Prvi~noDr`avnatarevizija e regulirana so Zakonzadr`avnarevizijaod 1997 godina, vrzosnovanakojvo1999 godina e formiranDr`avniotzavodzarevizija. Vo maj 2010 godinadonesen e novZakonzadr`avnarevizija. Vo 2004 godinadonesen e Zakonzavnatre{narevizijavojavniotsektor, a vo 2009 godinadonesen e Zakonzajavnavnatre{nakontrola Pokraj ova supervizijataivnatre{natarevizijavobankite se regulirani so ZakonotzabankiteiZakonotza NBRM. Supervizijatavoosiguruvawetoregulirana e so Zakonotzasupervizijavoosiguruvawetodonesenvo 2002 godina. • VO • REPUBLIKA MAKEDONIJA • REVIZORSKATA • PROFESIJA POJAVA I RAZVOJ NA

  35. VO • REPUBLIKA MAKEDONIJA • REVIZORSKATA • PROFESIJA Esnafskotoiprofesionalnoorganizirawenaovlasteniterevizoriprvi~no e voSojuzotnasmetkovoditeli, finansistiirevizorina RM, kojstigna do pridru`na ~lenkanaIFAC. Organizirawetonarevizoritekakoposebenesnafiprofesijavoramkitena SSFRRM be{e potkrepenoi so zakonskaregulativavoZakonotzarevizijaod 1997 godina, no poradimnoguopstrukcii, inedorazbirawapome|urevizorite ova telovoramkitena SSFRRM skoroida ne profunkcionira. POJAVA I RAZVOJ NA

  36. VO • REPUBLIKA MAKEDONIJA So poddr{ka odMinisterstvotozafinansii, a vrzosnovanaZakonotzarevizijaod 2005 godinaformiran e InstitotnaovlastenirevizorinaRepublikaMakedonija, koj go odr`asvoetoosniva~kosobraniena den 27.05.2006 godina. Najvisok organ naInstitutotnaovlastenirevizorinaRepublikaMakedonija e Sobranietokoe go so~inuvaat site ~lenovinaInstitutot. SobranietogiizbiraostanatiteorganinaInstitutotkako {to se Upravenodboroddevet ~lena, Nadzorenodborod pet ~lena, PretsedatelnaInstitutotkoj se izbiraodredovitenaUpravniotodbori sedum komisiikakopomo{nitela. InstitutotnaovlastenirevizorinaRepublikaMakedonijana 05. noemvri 2010 godinastanapridru`na ~lenkanaMe|unarodnatafederacijanasmetkovoditeli(IFAC). • REVIZORSKATA • PROFESIJA POJAVA I RAZVOJ NA

  37. Kakoreakcijana ENRON vo 1998 godinaEvropskataUnijaformira{e Komitetzarevizija. Nezavisnostaiodgovornostanarevizorite e implementiranavoCommission Recommendation of 16 May 2002 – Statutory Auditors' Independence in the EU: A Set of Fundamental Principles i COMMISSION RECOMMENDATION of 5 June 2008 concerning the limitation of the civil liability of statutory auditors and audit firms. So DIRECTIVE 2006/43/EC OF THE EUROPEAN PARLIAMENT AND OF THE COUNCIL of 17 May 2006 on statutory audits of annual accounts and consolidated accounts, amending Council Directives 78/660/EEC and 83/349/EEC and repealing Council Directive 84/253/EEC) se vospostavijapropisizapropisizazakonskatarevizijanagosi{niteikonsolidiranitesmetki. So Zakonotzarevizijaod 2010 godinamakedonskatazakonskaregulativavozna~aen del se usoglasi so Directive 2006/43/EC on statutory audits of annual accounts and consolidated accounts. • VO • REPUBLIKA MAKEDONIJA • REVIZORSKATA • PROFESIJA POJAVA I RAZVOJ NA

  38. REVIZIJA OD NADVORE[NI REVIZORI NA BANKARSKIOT SISTEM NA REPUBLIKA MAKEDONIJA U{te vo vremeto na vladeeweto na Filip Makedonski (359-336 g.p.n.e.) vo Makedonija bila napravena pokrupna finansiska reforma, so koja bil ustanoven soliden pari~en sistem i vovedena zlatna makedonska moneta starter, koja i spored svojata materijalna i spored svojata funkcionalna vrednost se smeta za edna od povrednite moneti od toa vreme. Osamostojuvaweto na Republika Makedonija, preku referendumot i Ustavot, rezultira{e i so monetarno osamostojuvawe obelodeneto na 26.04.1992 godina, pridru`eno so konstituiraweto na Narodnata banka na Makedonija kako samostojna emisiona banka.

  39. Sektorot na finansiskite institucii denes vo Republika Makedonija go so~inuvaat pet potsektori: - Narodna banka na Republika Makedonija; - Ostanati depozitni institucii (banki i {tedilnici); - Ostanati finansiski institucii; - Osiguritelni dru{tva i penziski fondovi; - Ostanati finansiski posrednici. Primonetarnoto osamostojuvawe vo Republika Makedonija postoeja 5 banki. Denesvobankarskiotsistem se prisutni 17 bankii 8 {tedilnici.

  40. Grupagolemibanki • Komercijalnabanka AD Skopje; • NLB Tutunskabanka AD Skopje; • Stopanskabanka AD Skopje; • Ohridskabanka AD Ohrid; • Grupasrednibanki • Alfa banka AD Skopje; • Izvoznaikreditnabanka AD Skopje; • Investbanka AD Skopje; • Makedonskabankazapoddr{ka narazvojot AD Skopje; • Prokreditbanka AD Skopje; • Stopanskabanka AD Bitola; • TTK banka AD Skopje; • UNI banka AD Skopje;

  41. Grupamalibanki • Eurostandardbanka AD – Skopje; • Ziraatbanka AD – Skopje; • Kapitalbanka AD – Skopje; • Po{tenskabanka AD – Skopje; • Centralnakooperativnabanka AD – Skopje; • [tedilnici • Al kosa AD – [tip; • Bavag DOO – Skopje; • FULM [tedilnica DOO – Skopje; • Interfalko – Skopje; • Peon – Strumica; • Mak-BS – Skopje; • Mo`nosti – Skopje; • Mladinec DOO – Skopje;

  42. Tabela 1 – u~estvonagrupatagolemibankivovkupnataaktiva, vkupnitekreditiidepoziti Tabela 2 – u~estvonagrupatasrednibankivovkupnataaktiva, vkupnitekreditiidepoziti Tabela 3 – u~estvonagrupatamalibankivovkupnataaktiva, vkupnitekreditiidepoziti Izvor: NBRM

  43. U~estvotona {tedilnicitevovkupniteaktivnostinadepozitniteinstitucii e marginalnoi so u~estvood 1% vovkupnataaktiva, 1,5% vovkupnitekreditii 0,3% vovkupnitedepozitinanefinansiskitesubjekti.

  44. Najgolemiotbrojdru{tvazarevizijavoRepublikaMakedonija se formiranizaklu~no so prvitenekolkugodiniodXXIvek, no tojbroj , iako ne so golem intenzitet, se zgolemuva, pri {to samonekolkudru{tvavome|uvremezgasnaa. Na krajotodmesecnoemvri 2011 godinavoRepublikaMakedonijaevidentirani se 192 ovlastenirevizori, a registrirani se 28 dru{tvazarevizijai 11 ovlastenirevizori-trgovcipoedinci • Site 11 ovlastenirevizori-trgovcipoedincii 19 dru{tvazarevizijaimaatpomalkuod 10 vraboteni. Revizorskitefirmivrabotuvaatnad 270 licaodkoinad 80 se ovlastenirevizori. Del odostanatiteovlastenirevizori se vrabotenikakointernirevizorivobankite, op{tiniteilikajgolemitetrgovskidru{tva, del se bavat so nau~nadejnost, del se finansiskiilismetkovodstvenirabotnicii del se zanimavaat so drugidejnosti.

  45. Klasifikacijata na dru{tvata za revizija i ovlastenite revizori-trgovci poedinci vo Republika Makedonija mo`e da se napravi spored pove}e kriteriumi, kako {to se: - klasifikacijata spored Zakonot za trgovskite dru{tva; - brojot na revizii, odnosno revidirani entiteti, vo tekot na godinata; - vkupno ostvarenite prihodi vo tekot na godinata; - ostavrenite prihodi od revizija vo tekot na godinata; - brojot na vraboteni; - ostvaren vkupen prihod po vraboten; - ostvaren prihod od revizija po vraboten; - kako kombinacija od navedenite kriteriumi; - spored drugi kriteriumi.

  46. Tabela 5 – Revizori so ostvarenvkupengodi{en prihod odnad 5 milionidenari