avtenti ne naloge avtenti no u enje mag sonja sento nik in elissa tawitian n.
Download
Skip this Video
Loading SlideShow in 5 Seconds..
AVTENTIČNE NALOGE, AVTENTIČNO UČENJE mag. Sonja Sentočnik in Elissa Tawitian PowerPoint Presentation
Download Presentation
AVTENTIČNE NALOGE, AVTENTIČNO UČENJE mag. Sonja Sentočnik in Elissa Tawitian

Loading in 2 Seconds...

play fullscreen
1 / 25

AVTENTIČNE NALOGE, AVTENTIČNO UČENJE mag. Sonja Sentočnik in Elissa Tawitian - PowerPoint PPT Presentation


  • 342 Views
  • Uploaded on

Projekt: Usposabljanje učiteljev za uvajanje posodobitev gimnazijskih programov- Podpora šolam. AVTENTIČNE NALOGE, AVTENTIČNO UČENJE mag. Sonja Sentočnik in Elissa Tawitian.

loader
I am the owner, or an agent authorized to act on behalf of the owner, of the copyrighted work described.
capcha
Download Presentation

AVTENTIČNE NALOGE, AVTENTIČNO UČENJE mag. Sonja Sentočnik in Elissa Tawitian


An Image/Link below is provided (as is) to download presentation

Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author.While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server.


- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - E N D - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -
    Presentation Transcript
    1. Projekt: Usposabljanje učiteljev za uvajanje posodobitev gimnazijskih programov- Podpora šolam AVTENTIČNE NALOGE, AVTENTIČNO UČENJE mag. Sonja Sentočnik in Elissa Tawitian Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za šolstvo in šport. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov v obdobju 2007-2013, razvojne prioritete: Razvoj človeških virov in vseživljenjsko učenje; prednostne usmeritve: Izboljšanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja.

    2. Uvodni razmislek – navezava na predhodne izkušnje in znanje • Recimo, da bi vam rekla, da pripravite nalogo za svoje dijake, ki naj bo avtentična. Na kaj mislite, da bi morali biti pozorni?

    3. Katera naloga se vam zdi bolj, katera manj avtentična? Utemeljite. • Jutri gremo v muzej NOB. Pozorno preberite, kar je napisano v učbeniku na str…in odgovorite na vprašanja v delovnem zvezku. V muzeju se bomo pogovorili o pomembnih bitkah in o posledicah, ki jih je imela 2. svetovna vojna za slovenski narod. • Ogledali si bomo film o posledicah onesnaževanja okolja. Spomnite se nanj, ko brez premisleka trošite vodo. Napišite spis o tem, kako slabo ljudje skrbijo za okolje. • V vlogi novinarjev boste pripravili članek o incidentu, ki se je pred kratkim v resnici zgodil v vašem mestu. • Oglejte si fotografijo… Spomnite se treh pridevnikov, s katerim bi opisali ljudi/dogodke na fotografiji. Kaj vam fotografija pove o življenju ljudi? Kdaj mislite, da je nastala? Zakaj je nastala? Kako bi jo poimenovali?

    4. Analiza: Ad 1: Naloga se navezuje na realno življenje – obisk muzeja - ogled avtentičnega zapisa zgodovine. Ali je zato naloga avtentična? Ad 2: Uporaba avtentičnega pripomočka za učenje. Ali je zato naloga avtentična? Ad 3: Učenci so postavljeni v vlogo eksperta. Ali je zato naloga avtentična? Ad 4: Učenci so postavljeni pred izziv, vprašanja so odprta. Ali je zato naloga avtentična? -------------------------------------------------------------------------- Pomemben je razmislek: Kaj se bodo dijaki s posamezno nalogo naučili - cilji? Kako bo potekal proces učenja – dejavnosti učitelja? Dejavnosti dijakov? Organizacija UP?

    5. Samoevalvacija – kje sem?Izhodiščna verjetja oz. prepričanja: • Vsak dijak ima predhodno znanje in izkušnje – ali me mora kot učitelja nenehno in natančno zanimati, kakšno je le-to pri posameznem dijaku? DA NE • Dijaki so se, preden sem jih pričel-a poučevati, šolali v približno enakih pogojih – natančno vem, kakšno je njihovo predznanje. DA NE • Dijak je kompetenten – vsak dijak je lahko odličen. DA NE • Zmožnost in način dijakovega razumevanja sta odvisni od dijakovega predznanja, od okoliščin za učenje, ki jih načrtuje in ustvarja učitelj in ki jim je dijak izpostavljen izven šole. DA NE • Učenje je proces in ne dogodek. DA NE • Dijaki si morajo zapomniti določena dejstva, pri čemer jim pomagam tako, da jim večkrat povem in si zapišejo ter jih nato izprašam. DA NE • Učenje se zgodi, ko pride pri dijakih do kognitivne spremembe, ki vpliva na njihovo ravnanje. DA NE • Do kognitivne spremembe pride preko kognitivnega konflikta (soočitev obstoječega z drugačnim, ki je prepričljivo). DA NE • Učenje ni odvisno od tega, kar ‘naredimo’ učencu (mu povemo, razložimo, pokažemo, ga spodbudimo, da sam preizkusi, naredi, itd.), ampak od tega, kako le-ta to interpretira- učenje je vedno individualna in osebna izkušnja. DA NE

    6. DA NE DA DA DA NE DA DA DA DA Implikacije za načrtovanje in izvedbo UP? Rešitve

    7. Pogoji za pripravo in izvajanje avtentičnega UP • Učiteljeva znanje in veščine: znanje o predmetu; znanje o UP - načrtovanje: določitev ciljev, priprava dejavnosti, načinov preverjanja izkazovanja znanja, priprava opisnih kriterijev; izvedba: metode in oblike, prijemi; priprava učnih listov, izbira gradiv, pripomočkov, virov; samoobvladovanje – učitelj kot usmerjevalec in ne kot vir vsega ‘znanja’. vodenje razreda: vzpostavljanje odnosa, klime; spodbujanje, ‘odranje’ posameznikov in skupin. • Šola kot skupina individuumov ali kot učeča se skupnost? – znanje o drugih predmetih obvladovanje sodelovalnih veščin in timskega dela priložnosti za sodelovanje in skupno načrtovanje • Razred kot skupina individuumov ali kot učeča se skupnost? znanje o sodelovalnem učenju, oblikah komunikacije, kako spodbuditi

    8. Glavne značilnosti za presojo avtentičnosti nalog in učenja Izgrajevanje znanja 1. Učenci upoštevajo alternativne perspektive 2. Učenci organizirajo podatke in uporabljajo miselne veščine višjega reda. Raziskovalni odnos do učenja 1. Ključna vsebinska in procesna znanja disciplin oz. predmetnih področij (praviloma presegajo le eno predmetno področje) 2. Zastavljanje temeljnih vprašanj. Učenje seže onkraj šolskih zidov • Učenci povežejo obravnavano problematiko s svetom onkraj šolskih zidov • V učni proces vključimo publiko – predstavljanje in izkazovanje Vir: Wiggins, G. (1998), str. 25

    9. Možnosti za uresničevanje avtentičnega učenja? Kako zastavljamo vprašanja? Kako pripravljamo naloge? Kako načrtujemo proces učenja?

    10. Značilnosti poučevanja za avtentično učenje VPRAŠANJA: Ali so odprta? Ali zahtevajo kompleksno mišljenje? Ali smo pripravljeni sprejeti odgovore, ki jih ne pričakujemo? Ali spodbujamo porajanje vprašanj? Radovednost? Ali omogočamo dijakom zastavljati vprašanja – sebi, sošolcem, učiteljem, izven šole? Ali jih na to navajamo? Ali razvijamo raziskovalni odnos?

    11. V čem je avtentičnost učenja? • Učenje kot proces za celovit razvoj dijaka - razvoj in spreminjanje mišljenja - vsebine (dejstva, koncepti, povezovanje, razumevanje, transfer), prepričanj, ravnanja. • Dijak kot subjekt učenja: ‘lokus kontrole’ je v dijakovih rokah: izbira dejavnosti, izbira teme (ko je to ustrezno), načrtovanje dela, izbira ‘sodelavcev’, izbira načinov učenja, določanje tempa učenja, samopreverjanje, samoregulacija, pregled nad učenjem, odločanje o načinih učenja in izkazovanja znanja. • Dijak kot soustvarjalec UP: zastavljanje vprašanj, iniciativnost, prispevanje z znanjem, izkušnjami, materiali, izdelki, podpora sošolcem (povratne informacije, sodelovanje, komunikacija, spodbujanje, medsebojna pomoč in razlaga, vzgled). • Učitelj kot ustvarjalec pogojev za učenje: določi cilje in ozavesti pričakovanja (pritegne dijake k pripravi opisnih kriterijev), uokviri potek učenja (velika slika) in postavi časovni okvir, pripravi nabor dejavnosti, vključi različne pripomočke za stimulacijo učenja, seznani z načini preverjanja in izkazovanja znanja (možni izdelki), odra (zastavlja vprašanja, pripravi gradiva, učne liste, razloži, spodbuja, ponazori), se zaveda, da pravično ni enako za vse!

    12. V čem je avtentičnost UP? • Realni kontekst • Odprti problemi • Realne dejavnosti (strokovnjaki) in uporabni ‘izdelki’ • Zabris meje med šolskim in realnim • Osredinjenost na dijaka (učitelj ustvarja ustrezne pogoje za učenje, dijak je ‘delavec’) • Spodbuda celostnega razvoja dijaka: kompleksno mišljenje, sodelovalne veščine, komunikacija, delo z viri, miselne navade: kritičnost, ustvarjalnost, samoregulacija • Recipročnost - interakcij, vpliva na potek poučevanja in učenja • Umeščenost refleksije in preverjanja v UP – del učenja (učenje je individualna izkušnja!) • Popravljanje, izboljševanje – umeščeno v UP: jasna pričakovanja in ustrezna vrnitvena sporočila - želja po odličnosti, miselna navada samoregulacije • Predstavitve pred občinstvom • Gradnja skupnosti • Klima zaupanja, spoštovanja

    13. Postopek načrtovanja avtentične naloge • Razmislek o temi iz UN in kako se navezuje na realni kontekst, presoja o primernosti starosti in izkušnjam ter smiselnosti navezave na realnost za dijake. • Razmislek o tem, kateri strokovnjak se ukvarja z gornjo temo. • Razmislek o tem, kateri »izdelek oz. izdelki« nastajajo pri njegovem delu. • Razmislek o dejavnostih, ki jih opravlja strokovnjak, ali in katere so ustrezne za dijake in glede na možnost izvedbe v okviru UP in pogoje dela v šoli. • Razmislek o primernosti glede na predznanje dijakov (kaj že vedo, kakšna znanja in veščine bo uspešna izvedba naloge zahtevala od njih). • Razmislek o primernosti glede na čas, ki je na voljo in cilje, ki bodo doseženi.

    14. Postopek načrtovanja avtentičnega UP • Konkretizacija vsebinskih in procesnih ciljev (kaj bodo učenci ob koncu vedeli, znali, kaj bodo novega spoznali) • Izbira dejavnosti dijakov za pripravo »izdelka -ov«, kibodo služili kot dokaz za to, da so učenci usvojili gornje cilje (načini preverjanja znanja) • Na kakšne načine gornji izdelek (izdelke) predstavijo? Kateremu občinstvu? • Umestitev dejavnosti v etape UP. • Načrtovanje metod in oblik dela. • Priprava učnih listov, izbira gradiv, vključevanje pripomočkov, raznolikih virov učenja. • Po katerih kriterijih presojamo kakovost tega izdelka (izdelkov)? Po čem vemo, ali je izdelek kakovosten ali ne (vključevanje dijakov!)? • Določitev standardov (kako dobro bo dovolj dobro za realizacijo minimalnih standardov, kje bomo postavili mejo, od katere navzgor bo pomenilo, da je učenec dosegel najvišji standard kakovosti). • Priprava opisnih kriterijev. • Priprava smernic za refleksijo.

    15. Ogled in analiza UP na videokaseti • V čem je prikazani UP avtentičen? • Katere dejavnosti opravi učitelj? • Katere dejavnosti opravijo učenci?

    16. Vsebinskicilji • Učenci: • vedo, kdo so nacisti in neonacisti • poznajo osnovne ideje nacistične ideologije • poznajo splošne okoliščine razraščanja nacističnih idej v 20-tih letih prejšnjega stoletja (slaba gospodarska situacija, vpliv Versajske mirovne pogodbe, itd.) • poglobijo razumevanje pojava nacizma in nacistične ideologije • razumejo, da takšne ideje niso le stvar preteklosti • oblikujejo svoje stališče in svoj odnos do pojava neonacizma v naši družbi

    17. Procesni cilji • Učenci: • primerjajo nacizem in neonacizem • postavljajo hipoteze in sklepajo • prepoznavajo uporabnost podatkov, prihajajo do splošnih ugotovitev s pomočjo informacij, pridobljenih iz različnih virov • analizirajo perspektive • analizirajo napake v ravnanju drugih oseb in državnih organov • ugotavljajo splošne vzorce v ravnanju vpletenih v incidente • predstavljajo svoje ideje in argumentirajo svoja stališča • sodelujejo in prispevajo k skupinskemu delu

    18. Opisni kriteriji - Novinarski članek

    19. DEJAVNOSTI 1. Branje članka (incident v Nemčiji, deček), razprava 2. Učenci v vlogi novinarjev - priprava na novinarsko konferenco A: branje različnih člankov, objavljenih v različnih časopisih in revijah, o istem dogodku, ki se je zgodil v Ljubljani B: razprava v skupinah, priprava vprašanj 3. Izvedba novinarske konference 4.Pisanje člankov 5. Preverjanje kakovosti izdelka s pomočjo opisnih kriterijev - povratne informacije, popravljanje, izboljševanje 6. Povzemanje (vodi učiteljica), skupni razmislek 7. Refleksija ( zapis) ETAPE 1. Ugotavljanje predznanja, izvabljanje idej, postavitev hipoteze 2. Izgrajevanje novega znanja, soočanje stališč 3. Preverjanje razumevanja 4. Izkazovanje usvojenega znanja in spretnosti 5. Poglabljanje razumevanja, samoregulacija 6., 7. Razmišljanje o sebi, svojem odnosu do sveta in o svojem delu - Ozaveščanje, osnova za nadaljnje učenje. Dejavnosti - etape učnega procesa

    20. REFLEKSIJA Je PROCES, ki zahteva, da se naučimo strategij za razmišljanje o tem, kako razmišljamo POTREBNO je pripravljati priložnosti, dejavnosti, in raznolika vprašanja, za refleksijo ter jih umeščati v UP ŠTIRI PROCESI METAKOGNITIVNEGA MIŠLJENJA: smernice za pripravo vprašanj in dejavnosti • Samorefleksija: Kaj sem se naučila? Kako se počutim v zvezi s tem? Kaj sem spoznala o sebi in svetu okrog sebe? • Samoocena:Kako se najbolje učim? Kako se razvijam? Katera so moja močna področja? Kaj mi še ne gre? • Samoevalvacija:Kako sem se izkazala? Kaj sem izboljšala? Kako daleč sem v relaciji do ciljev in standardov? • Zastavljanje ciljev: Kaj moram izboljšati? Kako se bom tega lotila? Kakšno pomoč bom potrebovala? Povzeto po Campbell Hill & Ruptic, 1994

    21. NAČRTOVANJE NALOGE • Kaj pravi UN za zgodovino v OŠ? • OPERATIVNI CILJ: Učenec opiše razmere, ki so omogočile nastanek totalitarnih režimov v Evropi. • STANDARD ZNANJA: Učenec navede države, kjer se uveljavijo t.r. in opiše njihove značilnosti.

    22. UMEŠČENOST V LETNO DELOVNO PRIPRAVO • LDP za 9. razred: • TEMATSKI SKLOP: Svet med svetovnima vojnama • Število ur: Politična podoba Evrope v obdobju med dvema vojnama (4. ure) • Kroskurikularna tema: DIE /EiD • CILJI: Vsebinski in procesni na 15. in 16. prosojnici.

    23. ZAKAJ TA TEMA? • Aktualnost • Spoštovanje človekovih pravic in soočenje ter razmišljanje o naših (slovenskih) problemih. • Opozarjanje na podobnost v odzivih na nestrpna dejanja s strani očividcev in državnih oblasti v različnih zgodovinskih obdobjih – zato ključno vprašanje: Koliko smo lahko strpni do nestrpnih?

    24. VSEBINSKA PRIPRAVA • Učenci na predhodnih urah seznanjeni z osnovami nacistične ideologije. • Pomembnost teme – povezava z državljansko vzgojo in etiko. • Nabor gradiv.

    25. METODIČNA PRIPRAVA • Učenci so bili vajeni različnih oblik in metod dela. • Skupno oblikovanje opisnih kriterijev za vrednotenje novinarskega članka (predhodna priprava) • Novost – novinarska konferenca (navodila na prosojnici)