IZGUBLJENI KUPEC

1. IZGUBLJENI KUPEC dr. Samo Rugelj Založba UMco samo@umco.si Bled, 3. junij, 2014

2. Uvod Ali lahko govorimo o fenomenu “izgubljenega kupca”? Pomanjkljivost podatkov (vsak založnik zase, splošne podatke imajo edino knjigarne) Šele lani smo dobili prvo statistično analizo trenda založništva (letos nadaljevanje, ki je pokazalo nov padec) Število knjižnih naslovov vs. promet (št. naslovov ni občutneje odpadlo, kar pomeni, da se promet na naslov manjša) Število ljudi, ki jih lahko zaposluje ta promet, se torej manjša

3. Izkušnje filmske panoge Transparentnost podatkov je jasna za vsak vidik panoge Vključenost od leta 1998 (17 let dnevnega spremljanja podatkov) Poznavanje poslovnih strategij Statistična obdelanost podatkov Možnost primerjave tako po vsebinskih kot po “produktnih linijah” od leta 2000 naprej Možnost mednarodne primerjave Itn.

4. Rezultati filmske panoge Spider-Man, Spider-Man; Neverjetni Spider-Man 3 bo leta 2016, “štirka” pa predvidoma 2018: * še v predvajanju

5. Rezultati filmske panoge, nadaljevanje Evropski film in erotični “art”:

6. Rezultati filmske panoge, nadaljevanje Trendi: Padec franšiz, ki “delajo” po vsem svetu Še več; padec franšiz, ki se po vsem svetu vzpenjajo In še več; padec franšiz, ki so po svetu vzletele in so v vzponu (Igre lakote, Razcepljeni) In še še več; padec standardnih “zitcerjev” ala romantične komedije, oskarjevski filmi In še zadnji udarec: padec evropskega pop arta in art “erotike”

7. Rezultati filmske panoge, zaključek Razlogi: Poslovna politika do leta 2002; vsak film je pomemben. Zakaj? Ker ohranja gledalca v določeni niši Poslovna politika po letu 2002; pomembni so veliki filmi, majhne naj “delajo” distributerji sami. Razlog za spremembo poslovne politike: vpeljava vzorca iz “večje” tujine, po katerem se prikazovalec ukvarja samo z uspešnicami.

8. Rezultati filmske panoge, zaključek Rezultat strategije: Upad števila prikazovanih filmov Upad gledanosti po filmih Upad gledanosti standardnih žanrov Odhod dobrih ljudi iz branže Odpuščanje ljudi v branži Finančne težave branže Prevzem druge največje verige Finančne težave največje verige Preusmerjanje distributerjev na druga področja

9. Knjižno založništvo, 2014 • Stanje založništva: • Upad števila izdanih knjig (minimalno) • Upad prihodka po knjigah (se dogaja) • Upad prihodka po raznih segmentih knjig (se dogaja) • Odhod dobrih ljudi iz branže (še ni trenda) • Odpuščanje ljudi v branži (se dogaja) • Finančne težave branže (se dogaja) • Zaton in/ali bankrot založnikov (se dogaja) • Preusmeritev druge največje verige (že izvedeno) • Finančne težave največje verige (za sedaj ni tekočih težav, negativni poslovni izid 2013) • Preusmerjanje založnikov na druga področja (se dogaja) • Se kupci izgubljajo?

10. Izgubljeni kupci Prodaja knjig založb, ki jih bomo poimenovali A, B, C

11. Skupne značilnosti teh 3 založb • Majhne založbe • Tradicija • Profiliran program • Neleposlovje • Javno podprte izdaje • Stroški dela so izjemno nizki • Povprečna prodaja v največji verigi (vključuje tudi prodajo pravnim osebam) • Gre za 30 najbolj prodajanih naslovov v letu 2012

12. Značilnosti prodaje teh knjig • Zelo majhno število prodajnih mest za te knjige (tudi manj kot deset, kar znese manj kot desetino knjigarn) • Zelo majhna prodaja v naslednjem letu po izidu • Koncept trajne vrednosti knjige se v knjigarniškem smislu ne potrjuje • Tradicija in prepoznavnost nimata več funkcije • Uredniški standardi, zahtevnost itn. tudi ne • Žal pa te številke ne pomenijo, da ne more iti še niže

13. Kaj se je zgodilo • No, seveda ves paket s krizo in podobnim, vendar najbrž tudi: • Preveč ukvarjanja s knjigami, ki se lažje prodajajo, • Zanemarjanje nišnih kupcev (tudi posledica menjav v prodaji in knjigarnah), • Neustrezna postavitev tovrstnih knjig v manjših knjigarnah, • Vračanje knjig itn.

14. Pomembnost gojenja niš • Niša lahko postane trend • Nišni založnik ima možnost, da se razširi • Nišni kupci lahko preklopijo na “mainstream” • Mainstream lahko vstopi v nišo • Niše, torej “manjše” knjige, lahko, tako kot dolgi repi v digitalnem svetu, pomembno prispevajo k pokrivanju fiksnih stroškov. Kako? • Izguba niš lahko sčasoma načne tudi večje knjižne segmente

15. Izkušnje naše založbe • Vračanje knjig; delamo knjigo za konkretno sezono, pa jo knjigarne vrnejo še pred sezono (lani krimi leposlovje, letos celo stvarna literatura Mastna laž) • Sopostavitev izvirne knjige zraven naše prevodne; primer Malcolm Gladwell David in Goljat • Zelo težko priti v izložbe • Na vseh naših “uspehih” so potem kapitalizirale druge založbe • Brez javne podpore in/ali brez knjigarn katerakoli založba vse težje posluje • Prodaja se dejansko realizira na vse manj knjigarniških točkah (Gladwell denimo prodan v ca. 15 različnih knjigarnah, velika erozija v zadnjih petih letih)

16. Je problem tudi v izgubljenem bralcu? • Evolucija vrhunskega leposlovja v CZ • 100 romanov (več deset tisoč izvodov) • XX. stoletje (3000 do 700 izvodov) • Moderni klasiki (400, prodaja izven naročnikov nekaj deset izvodov) • Branost teh naslovov upada (tudi zgolj 100 izposoj) • Ja, tudi. A kaj se dogaja v knjižnici?

17. Je problem tudi v izgubljenem bralcu?, nadaljevanje • Še en paradoks knjižnične izposoje • Od 24 milijonov izposoj je skoraj 10 milijonov podaljšanj 40 %, • Dinamika vklapljanja te postavke ni čisto jasna, • Določene knjižnice imajo tudi več kot polovico podaljšav od vseh izposoj, • Bazen bralcev, ki se lahko prelevijo v kupce v posameznih manjših knjižnih segmentih, je tako lahko še bistveno manjši, • Knjižnična izposoja bi potrebovala podrobno analizo v tem smislu.

18. Predlogi za izboljšanje • Nekje bo dno, od tam naprej pa: • Več sodelovanja med založniki in knjigarnami • Če knjiga izide na tržni osnovi, je to treba upoštevati (če založnik ne bo pokril stroškov, bo moral prenehati z izdajanjem) • Odpraviti diskriminacijo med domačimi in tujimi knjigami (odpraviti “zaletavanje” v tuje knjige); temelj prodaje slovenskih knjigarn so slovenske knjige • Prečesati knjigarne, v katerih je dejansko veliko potenciala • Večja transparentnost podatkov, ki bodo preprečile polome • Poznavanje kupcev; po pravilu politične desnice ali imamo njihovo ime in telefonsko številko? • Omogočanje prodaje knjig drugim knjigarnam (kupec se noče koncentrirati, kdo je založnik) • Nacionalna kampanja za nakupovanje knjig; jeseni alo drugo leto?