andragogika l.
Download
Skip this Video
Loading SlideShow in 5 Seconds..
ANDRAGOGIKA PowerPoint Presentation
Download Presentation
ANDRAGOGIKA

Loading in 2 Seconds...

play fullscreen
1 / 63

ANDRAGOGIKA - PowerPoint PPT Presentation


  • 557 Views
  • Uploaded on

ANDRAGOGIKA. DEJAN.HOZJAN1@GUEST.ARNES.SI DOC. DR. DEJAN HOZJAN. PREVERJANJE ZNANJA. PISNI IZPIT - 3 VPRAŠANJA (100 % CELOTNE OCENE) . ŠTUDENT LAHKO NAPIŠE IN PREDSTAVI SEMINARSKO NALOGO O VŽU ALI POKLICNI IDENTITETI - 1 VPRAŠANJE MANJ NA IZPITU. NAVODILA ZA PISANJE. FORMAT - A4 .

loader
I am the owner, or an agent authorized to act on behalf of the owner, of the copyrighted work described.
capcha
Download Presentation

PowerPoint Slideshow about 'ANDRAGOGIKA' - issac


Download Now An Image/Link below is provided (as is) to download presentation

Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author.While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server.


- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - E N D - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -
Presentation Transcript
andragogika

ANDRAGOGIKA

DEJAN.HOZJAN1@GUEST.ARNES.SI

DOC. DR. DEJAN HOZJAN

preverjanje znanja
PREVERJANJE ZNANJA

PISNI IZPIT - 3 VPRAŠANJA (100 % CELOTNE OCENE)

ŠTUDENT LAHKO NAPIŠE IN PREDSTAVI SEMINARSKO NALOGO O

VŽU ALI POKLICNI IDENTITETI - 1 VPRAŠANJE MANJ NA IZPITU

navodila za pisanje
NAVODILA ZA PISANJE

FORMAT - A4

TIP PISAVE – TIMES NEW ROMAN

VELIKOST PISAVE - 12

MEDVRSTIČNI RAZMIK - 1,5 VRSTIC

OBSEG - OD 1. 000 BESED

navodila za pisanje4
NAVODILA ZA PISANJE

CITIRANJE IN POVZEMANJE

V OKLEPAJU NAVEDEMO: AVTORJEV PRIIMEK, NAVEDEMO LETNICO IZIDA DELO ZAPIŠEMO STRANI. NPR.: (GEDDERT, 1984, STR. 143-151)

V SEZNAMU LITERATURE (NA KONCU SEMINARSKE NALOGE) NAVEDEMO: AVTORJEV PRIIMEK IN IME, LETO IZIDA (V OKLEPAJU), CELOTEN NASLOV NAVAJANEGA DELA ZAPIŠEMO V POMANJŠANIH VELIKIH ČRKAH, NAVEDEMO, ZA KATERO IZDAJO GRE, ZALOŽBO IN KRAJ. NPR.: GEDDERT, HEINRICH (1984). RECHT UND MORAL – ZUM SINN EINES ALTEN PROBLEMS, DUNCKER & HUMBLOT: BERLIN.

cilji predmeta
CILJI PREDMETA

1. SEZNANITEV Z OSNOVAMI ANDRAGOGIKE, ZLASTI S

KONCEPTOM PERMANENTNEGA IZOBRAŽEVANJA IN

VSEMI POSLEDICAMI, KI JIH IMA RAZVOJ TEGA KONCEPTA

TAKO PRI SISTEMSKIH KOT PRI PRAKTIČNIH REŠITVAH

ZNOTRAJ PROCESOV VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA.

2. USPOSOBITEV ZA NEPOSREDNO ANDRAGOŠKO DELO

DO STOPNJE, DA SE LAHKO ŠTUDENTI VKLJUČUJEJO

KOT IZVAJALCI V RAZLIČNE OBLIKE IZOBRAŽEVANJA

ODRASLIH.

splo ne kompetence
SPLOŠNE KOMPETENCE

1. ZMOŽNOST UČINKOVITEGA KOMUNICIRANJA Z

UČEČIMI IN RAZVIJANJA POZITIVNEGA ODNOSA DO

UČENJA

2. ZMOŽNOST NAČRTOVANJA, IZVAJANJA IN

VREDNOTENJA UČNEGA PROCESA

3. ZMOŽNOSTI RAZUMEVANJA SODOBNIH TEORETSKIH

KONCEPTOV IZ PODROČJA IZOBRAŽEVANJA IN

VSEŽIVLJENJSKEGA UČENJA IN ZMOŽNOST ANALIZE

STROKOVNE LITERATURE IN DRUGIH VIROV

4. POZNAVANJE OSNOV SVETOVALNEGA DELA

predmetno specifi ne kompetence
PREDMETNO-SPECIFIČNE KOMPETENCE

1. ZMOŽNOST IZVAJANJA ANDRAGOŠKE DEJAVNOSTI

2. ZMOŽNOST PRENOSA TEORETSKIH KONCEPTOV V

ANDRAGOŠKO PRAKSO

3. ZMOŽNOST UMEŠČANJA IN OVREDNOTENJA

ANDRAGOŠKIH PROCESOV V RAZLIČNIH OKOLJIH

4. RAZVIJANJE IZOBRAŽEVALNE KOMUNIKACIJE V

PROCESIH NEFORMALNEGA UČENJA

vsebina 1 sre anje
VSEBINA – 1. SREČANJE

1. VSEŽIVLJENJSKO IZOBRAŽEVANJE

2. ANDRAGOGIKA KOT IZOBRAŽEVALNA VEDA

3. ZGODOVINA IZOBRAŽEVANJA ODRASLIH

vsebina 2 sre anje
VSEBINA – 2. SREČANJE

4. ZNAČILNOSTI IN DEJAVNIKI UČENJA ODRASLIH

5. ANDRAGOŠKI CIKLUS

6. OBLIKE IN METODE IZOBRAŽEVANJA ODRASLIH

vsebina 3 sre anje
VSEBINA – 3. SREČANJE

7. POKLICNA IDENTITETA

8. VRSTE IZOBRAŽEVANJA ODRASLIH

9. SVETOVANJE V IZOBRAŽEVANJU ODRASLIH

obvezna literatura
OBVEZNA LITERATURA
  • LIČEN, NIVES (2006). UVOD V IZOBRAŽEVANJE
  • ODRASLIH. FILOZOFSKA FAKULTETA: LJUBLJANA.

2. KRAJNC, ANA (1979). METODE IZOBRAŽEVANJA

ODRASLIH. DELAVSKA ENOTNOST: LJUBLJANA.

3. BELA KNJIGA O VZGOJI IN IZOBRAŽEVANJU V

REPUBLIKI SLOVENIJI (1995). MŠŠ: LJUBLJANA.

obvezna literatura12
OBVEZNA LITERATURA

4. MURŠAK, JANKO (1993). PROBLEMI POKLICNE

SOCIALIZACIJE. V: POKLICNO IZOBRAŽEVANJE –

PROBLEMI IN PERSPEKTIVE. ZI FF: LJUBLJANA.

5. JELENC KRAŠOVEC, SABINA (2003): ANDRAGOŠKO

SVETOVALNO DELO. FILOZOFSKA FAKULTETA:

LJUBLJANA.

6. VILIČ KLENOVŠEK, TANJA IN KLEMENČIČ, SONJA

(2002). SVETOVANJE V IZOBRAŽEVANJU ODRASLIH:

ORGANIZIRANOST, POGOJI IN NAČIN DELOVANJA.

ANDRAGOŠKI CENTER SLOVENIJE: LJUBLJANA.

1 vse ivljenjsko u enje
1. VSEŽIVLJENJSKO UČENJE

UVODNO VPRAŠANJE

KAKŠNA JE VLOGA ANDRAGOGIKE PRI RAZVOJU

KONCEPTA VSEŽIVLJENJSKO UČENJE?

1 vse ivljenjsko u enje14
1. VSEŽIVLJENJSKO UČENJE

IZHODIŠČE ZA RAZUMEVANJE

VSEŽIVLJENJSKO UČENJE KOT PLATFORMA

VSEŽIVLJENJSKO UČENJE KOT POVOD ZA RAHLJANJE IZOBRAŽEVALNEGA SISTEMA

VDOR KAPITALA NA PODROČJE IZOBRAŽEVANJA (NPR. POKLICNO USPOSABLJANJE)

1 vse ivljenjsko u enje15
1. VSEŽIVLJENJSKO UČENJE

TEŽAVE PRI OBLIKOVANJU KONCEPTA

POJEM Z IDEOLOŠKO KONOTACIJO

RELATIVNO MALO EMPIRIČNIH RAZISKAV ZARADI DOLOČANJA KAZALNIKOV

PREVLADOVANJE INTERPRETATIVNIH PRISTOPOV K RAZISKOVANJU

1 vse ivljenjsko u enje16
1. VSEŽIVLJENJSKO UČENJE

VZROKI ZA MNOŽIČNOST

POSPEŠEN RAZVOJ:

ZNANOSTI

TEHNOLOGIJE

GOSPODARSTVA

KULTURE ZARADI INDUSTRIALIZACIJE

1 vse ivljenjsko u enje17
1. VSEŽIVLJENJSKO UČENJE

DEFINICIJA LONGWORTH-A IN DAVIES-A

“VSEŽIVLJENJSKO UČENJE JE RAZVIJANJE ČLOVEKOVIH POTENCIALOV SKOZI TRAJEN PROCES, KI VZPODBUJA IN OMOGOČA POSAMEZNIKOM DOSEČI VSE POTREBNE VREDNOTE, SPRETNOSTI, ZNANJE IN RAZUMEVANJE, KI GA BODO POTREBOVALI V ŽIVLJENJU IN JIH HKRATI NAVDAJA S SAMOZAUPANJEM, KREATIVNOSTJO IN VESELJEM V VSEH VLOGAH IN V VSEH OKOLIŠČINAH.”

(LONGWORTH IN DAVIES, 1996)

1 vse ivljenjsko u enje18
1. VSEŽIVLJENJSKO UČENJE

DEFINICIJA OECD-JA

“TA POGLED NA UČENJE OBSEGA INDIVIDUALNI IN DRUŽBENI RAZVOJ VSEH VRST IN VSEH OBLIK – FORMALNO: V ŠOLAH, ORGANIZACIJAH ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE, INSTITUCIJAH TERCIARNEGA IZOBRAŽEVANJA IN IZOBRAŽEVANJA ODRASLIH, IN NEFORMALNO: DOMA, NA DELU IN V SKUPNOSTI. GRE ZA ODPRT SISTEM, V OSPREDJU SO STANDARDI ZNANJA IN SPRETNOSTI, KI JIH POTREBUJEJO VSI, NE GLEDE NA STAROST. POUDARJA POTREBO PO PRIPRAVI IN MOTIVIRANJU ZA UČENJE OTROK V ZGODNJI MLADOSTI IN SKOZI VSE ŽIVLJENJE. PRIZADEVANJA SO USMERJENA V ZAGOTAVLJANJE MOŽNOSTI ZA PREUSPOSABLJANJE ALI DOPOLNJEVANJE ZNANJA ZA VSE, KI GA POTREBUJEJO, ODRASLE, ZAPOSLENE IN NEZAPOSLENE.”

(OECD, 2004)

slide19
ZNAČILNOSTI

1. VSEŽIVLJENJSKO UČENJE

1. UČENJE V VSEH ŽIVLJENJSKIH OBDOBJIH

2. PRIDOBITEV TRDNEGA TEMELJNEGA ZNANJA IN

MOTIVACIJE

3. RAZVIJANJE ŠIROKE PALETE ZNANJA IN SPRETNOSTI

4. URAVNOTEŽENOST FORMALNEGA, NEFORMALNEGA IN

INFORMALNEGA UČENJA

slide20
RAZSEŽNOSTI VSEŽIVLJENJSKEGA UČENJA

1. VSEŽIVLJENJSKO UČENJE

RAZSEŽNOST

TRAJANJA

(LIFELONG)

RAZSEŽNOST

ŠIRINE

(LIFEWIDE)

slide21
FUNKCIJE

(UNESCO, 1995)

1. VSEŽIVLJENJSKO UČENJE

1. LEARNING TO LIVE TOGETHER – UČENJE ZA SKUPNO

ŽIVLJENJE

2. LEARNING TO KNOW – UČENJE ZA ZNANJE

3. LEARNING TO DO – UČENJE ZA DELO

4. LEARNING TO BE – UČENJE ZA OSEBNOSTNI RAZVOJ

1 vse ivljenjsko u enje22
1. VSEŽIVLJENJSKO UČENJE

TRIJE MODELI

KULTURNI MODEL – VŽU KOT VREDNOSTNI SISTEM POSAMEZNIKA, CILJ UČENJA JE RAZVOJ POSAMEZNIKA KOT AVTONOMNEGA ČLOVEKA (NPR. SREDIŠČA ZA SAMOSTOJNO UČENJE)

EKONOMSKO-TEHNIČNI MODEL – VŽU KOT SREDSTVO ZA GOSPODARSKI IN TEHNOLOŠKI RAZVOJ IN UČENJE KOT TRŽNA DEJAVNOST, UČENEC-UČITELJ KOT POTROŠNIK IN PROIZVAJALEC

DRUŽBENI MODEL – VŽU KOT INŠTRUMENT DEMOKRACIJE IN AKTIVNEGA DRŽAVLJANSTVA

1 vse ivljenjsko u enje23
1. VSEŽIVLJENJSKO UČENJE

SINONIMI

PERMANENTNO UČENJE

NENEHNO UČENJE

NEPRETRGANO UČENJE

KONTINUIRANO UČENJE

VSE ŽIVLJENJE POVEZANO UČENJE

* RAZMERJE DO VSEŽIVLJENJSKEGA IZOBRAŽEVANJA

slide24

1. VSEŽIVLJENJSKO UČENJE

RAZMERJE MED VSEŽIVLJENJSKIM IN

NADALJEVALNIM UČENJEM

1 vse ivljenjsko u enje25
1. VSEŽIVLJENJSKO UČENJE

RAZMERJE MED VSEŽIVLJENJSKIM IN

NADALJEVALNIM UČENJEM

“CONTINUING EDUCATION” KOT NADALJEVALNO IZOBRAŽEVANJE

“CONTINUOUS LEARNING” KOT NADALJEVALNO UČENJE

1 vse ivljenjsko u enje26
1. VSEŽIVLJENJSKO UČENJE

RAZMERJE MED MODERNO IN POSTMODERNO

MODERNA

POSTMODERNA

1. MNOŽIČNO ENOTNO IZOBRAŽEVANJE ZA VSE ENAKO.

1. ODLOČITVE ZA IZOBRAŽEVANJE SPREJEMA POSAMEZNIK.

1 vse ivljenjsko u enje27
1. VSEŽIVLJENJSKO UČENJE

RAZMERJE MED MODERNO IN POSTMODERNO

MODERNA

POSTMODERNA

2. UČITELJ OZIROMA NAČRTOVALEC DOLOČA VSEBINE.

2. VSEBINE IZBIRA TISTI, KI SE UČI (NPR. OSEBNI UČNI NAČRT).

1 vse ivljenjsko u enje28
1. VSEŽIVLJENJSKO UČENJE

RAZMERJE MED MODERNO IN POSTMODERNO

MODERNA

POSTMODERNA

3. UČENJE ZA DELO IN Z JASNIMI CILJI.

3. UČENJE ZA PROSTI ČAS, ZA ZAPOSLJIVOST IN RAZLIČNE DRUŽBENE VLOGE

1 vse ivljenjsko u enje29
1. VSEŽIVLJENJSKO UČENJE

RAZMERJE MED MODERNO IN POSTMODERNO

MODERNA

POSTMODERNA

4. UČITELJ JE VIR ZNANJA IN PRENAŠA INFORMACIJE.

4. UČITELJ IŠČE VIRE ZNANJA, KI SO V OKOLJU.

1 vse ivljenjsko u enje30
1. VSEŽIVLJENJSKO UČENJE

RAZMERJE MED MODERNO IN POSTMODERNO

MODERNA

POSTMODERNA

5. UČENJE JE REAKTIVNO (ODGOVARJA NA PROBLEME).

5. UČENJE JE PROAKTIVNO.

1 vse ivljenjsko u enje31
1. VSEŽIVLJENJSKO UČENJE

RAZMERJE MED MODERNO IN POSTMODERNO

MODERNA

POSTMODERNA

6. POMEMBNA JE KOLIČINA ZNANJA IN INFORMACIJ.

6. POMEMBNO JE RAZUMEVANJE (SPRETNOSTI IN VREDNOTE).

1 vse ivljenjsko u enje32
1. VSEŽIVLJENJSKO UČENJE

RAZMERJE MED MODERNO IN POSTMODERNO

MODERNA

POSTMODERNA

7. UČNI PROCES JE TRANSMISIJA.

7. UČENJE JE PARTICIPATIVNA DEJAVNOST.

1 vse ivljenjsko u enje33
1. VSEŽIVLJENJSKO UČENJE

RAZMERJE MED MODERNO IN POSTMODERNO

MODERNA

POSTMODERNA

8. UČENJE JE RAZDELJENO NA ŽIVLJENJSKA OBDOBJA.

8. UČENJE JE VSEŽIVLJENJSKO

1 vse ivljenjsko u enje34
1. VSEŽIVLJENJSKO UČENJE

RAZMERJE MED MODERNO IN POSTMODERNO

MODERNA

POSTMODERNA

9. MAJHNE POTREBE PO ISKANJU POTREB ODRASLIH PO UČENJU.

9. SVETOVALNA DEJAVNOST NA PODROČJU UČENJA.

1 vse ivljenjsko u enje35
1. VSEŽIVLJENJSKO UČENJE

RAZMERJE MED MODERNO IN POSTMODERNO

MODERNA

POSTMODERNA

10. OSREDOTOČENOST NA UČNI NAČRT IN USPEH PRI OCENJEVANJU.

10. POUDAREK TUDI NA MOTIVACIJI, STRPNOSTI, VEČKULTURNOSTI ITD..

1 vse ivljenjsko u enje36
1. VSEŽIVLJENJSKO UČENJE

PRAVICA ALI DOLŽNOST ?

RAZVITE DRŽAVE V 21. STOLETJU:

KLJUB TEMU, DA VSEŽIVLJENJSKO UČENJE NI ČLOVEKOVA PRAVICA DE JURE, PA TEŽIJO K TEMU DA BI BILA DE FACTO

VSEŽIVLJENJSKO UČENJE JE SOCIALNO-EKONOMSKA PRISILA IN NUJNOST (NPR. MEMORANDUM O VŽU)

2 andragogika
2. ANDRAGOGIKA

UVODNO VPRAŠANJE

KAKO ANDRAGOGIKA PRISPEVA K RAZVOJU

VSEŽIVLJENJSKEGA UČENJA?

slide38

2. ANDRAGOGIKA KOT IZOBRAŽEVALNA VEDA

Koliko odraslih ljudi na svetu je nepismenih?

Odg.: 900 milionov ali 18 %

2.Koliko dolarjev porabijo ZDA za vojsko?

Odg.: 742 bilionov dollarjev ali 31,0 % proračuna

3.Koliko dolarjev porabijo ZDA za izobraževanje?

Odg.: 52 bilionov dollarjev ali 2,2 % proračuna

slide39

2. ANDRAGOGIKA KOT IZOBRAŽEVALNA VEDA

OBLIKE ZRELOST

BIOLOŠKA ZRELOST – ZRELOST ČLOVEŠKIH ORGANOV

PSIHOLOŠKA ZRELOST – ZMOŽNOST PRESOJANJA, NADIZANJE ČUSTEV ITD.

SOCIALNA ZRELOST – KOMUNIKACIJSKE IN INTERAKCIJSKE KOMPETENCE

POKLICNA ZRELOST – IZBIRA POKLICA IN USPEH V POKLICU

slide40

2. ANDRAGOGIKA KOT IZOBRAŽEVALNA VEDA

KRITERIJI ZRELOSTI

1. MATERIALNA NEODVISNOST

2. EMANCIPACIJA VPLIVANJA OD STARŠEV

3. POKLIC

4. ŽIVLJENJSKO PARTNERSTVO

slide41

2. ANDRAGOGIKA KOT IZOBRAŽEVALNA VEDA

STAROSTNA OBDOBJE

1. OBDOBJE OTROŠTVA IN MLADOSTNIŠTVA (DO 20. LETA)

VRTEC, ŠOLANJE, USPOSABLJANJE

ODVISNOST OD ODRASLIH

2. OBDOBJE ZRELOSTI (OD 20. DO 60.)

ZAPOSLITEV, DRUŽINA, SAMOSTOJNOST, ODGOVORNOST, MATERIALNE VREDNOTE,

SOCIALNI STATUS, VRSTA SOCIALNIH VLOG

slide42

2. ANDRAGOGIKA KOT IZOBRAŽEVALNA VEDA

STAROSTNA OBDOBJE

3. OBDOBJE STARANJA (OBDOBJE PO 60. LETU)

ZAMENJAVA SOCIALNEGA STATUSA

NOVE NAVADE, OSAMLJENOST, DUHOVNE VREDNOTE, VEČJA OSEBNA SVOBODA

slide43

2. ANDRAGOGIKA KOT IZOBRAŽEVALNA VEDA

RAZLIKE MED VIZ OTROK IN ODRASLIH

UČENJE

ODRASLI SE HOČEJO UČITI, IMAJO IZKUŠNJE IN NAM NE VERJAMEJO VSEGA, KAR REČEMO, IMAJO SVOJE VREDNOTE, KI JIH NE IZOBLIKUJEMO

PRINCIPI:

PERMANENTNOSTI

FUNKCIONALNOSTI

DEMOKRATIČNOSTI

PROSTOVOLJNOSTI

RAZNOVRSTNOSTI IN DINAMIČNOSTI

INTEGRIRANOSTI

AKTIVNE UDELEŽBE

slide44

2. ANDRAGOGIKA KOT IZOBRAŽEVALNA VEDA

RAZLIKE MED VIZ OTROK IN ODRASLIH

2. IZOBRAŽEVANJE

IZOBRAŽEVANJE POSTANE NAČIN ŽIVLJENJA, SPREMINJATA SE VSEBINSKA IN ČASOVNA RAZPOREDITEV UČENJA, POVEZUJE SE IZOBRAŽEVANJE MLADINE IN ODRASLIH, POMEMBNO RAZVIJANJE SPOSOBNOSTI, PRIPRAVLJENOST ZA SAMOSTOJNO UČENJE IN IZOBRAŽEVANJE SKOZI ŽIVLJENJE

OVIRE:

1. SITUACIJSKE (ČAS, DRUŽINA…)

2. INSTITUCIJSKE (USTREZNOST IZOBRAŽEVALNIH PROGRAMOV, VPISNI POGOJI…)

3. DISPOZICIJSKE (STALIŠČA DO IZOBRAŽEVANJA, ZMOŽNOSTI, MOTIVACIJA ITD.)

slide45

2. ANDRAGOGIKA KOT IZOBRAŽEVALNA VEDA

RAZLIKE MED VIZ OTROK IN ODRASLIH

3. (PRE)VZGOJA

SVOJE IZKUŠNJE OBOGATIJO Z NOVIMI SPOZNANJI O SEBI IN SVETU IN SE SPREMENIJO.

PREVZGOJA DOLOČENE SKUPINE LJUDI, NPR. ZAPORNIKI, ALKOHOLIKI, LJUDJE POD VPLIVOM DROG ITD.

slide46

2. ANDRAGOGIKA KOT IZOBRAŽEVALNA VEDA

OPREDELITEV ANDRAGOGIKE

ANDRAGOGIKA ALI ADALTNA PEDAGOGIKA JE VEDA O VZGOJI IN IZOBRAŽEVANJU ODRASLIH.

- IZ GRŠČINE: ANER -> 2.SKL. ANDROS = MOŽ, ČLOVEK; + AGO =VODITI

slide47

2. ANDRAGOGIKA KOT IZOBRAŽEVALNA VEDA

PREDMET ANDRAGOGIKE

ODRASLI, KI SE IZOBRAŽUJEJO NA RAZLIČNE NAČINE, PO RAZLIČNIH METODAH, V RAZLIČNIH NAČINIH IN IZ RAZLIČNIH NAMENOV

 - »CILJNE SKUPINE«: GRE ZA POSEBNOSTI V IZOBRAŽEVANJU ODRASLIH, ZA POSEBNE POTREBE ODRASLIH, KI SE IZOBRAŽUJEJO.

slide48

2. ANDRAGOGIKA KOT IZOBRAŽEVALNA VEDA

PREDMET ANDRAGOGIKE

TEORETIČNE IN SPLOŠNE KONCEPTE IZOBRAŽEVANJA

IZOBRAŽEVALNA GIBANJA (NPR. UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE NI STVAR DRŽAVE)

ORGANIZACIJA IZOBRAŽEVANJA

PROCESI UČENJA IN IZOBRAŽEVANJA

METODE IN OBLIKE

slide49

2. ANDRAGOGIKA KOT IZOBRAŽEVALNA VEDA

DISCIPLINE ANDRAGOGIKE

OBČA ANDRAGOGIKA

ZGODOVINA ANDRAGOGIKE IN IZOBRAŽEVANJA ODRASLIH

KOMPARATIVNA ANDRAGOGIKA

ANDRAGOŠKA DIDAKTIKA

SOCIALNA ANDRAGOGIKA

DRUŽINSKA ANDRAGOGIKA

INDUSTRIJSKA ANDRAGOGIKA

PENOLOŠKA ANDRAGOGIKA

VOJAŠKA ANDRAGOGIKA

ANDRAGOGIKA MASOVNEGA, POLITIČNEGA IN KULTURNEGA DELA

slide50

2. ANDRAGOGIKA KOT IZOBRAŽEVALNA VEDA

METODOLOGIJA - FAZE OPAZOVANJA

DESKRIPTIVNE RAZISKAVE

OPIS RAZLIČNIH POJAVOV, ZBIRANJE INFORMACIJ O DOLOČENIH VRSTAH IZOBRAŽEVANJA

2. KAVZALNE RAZISKAVE

ISKANJE VZROČNO POSLEDIČNIH ZVEZ MED POJAVI (NPR. PRIMERJALNA ANDRAGOGIKA)

3. PARTICIPATORNE RAZISKAVE

AKCIJSKO RAZISKOVANJE (RAZISKOVANJE Z UDELEŽBO) IN DELPHI METODE (PRETEKLOST, SEDANJOST IN PRIHODNOST)

slide51

2. ANDRAGOGIKA KOT IZOBRAŽEVALNA VEDA

CILJI IZOBRAŽEVANJA IN VZGOJE ODRASLIH

HUMANISTIČNI CILJI:

RAZVOJ OSEBE, DOPOLNJEVANJE OSEBNOSTI K POPOLNOSTI

ŠIRJENJE OBZORIJ PRI POSAMEZNIKU

RAZVOJ VREDNOT

RAZVOJ SAMOZAVESTI

MOTIVACIJA ZA UČENJE

MOŽNOST NUDITI SPLOŠNO IZOBRAZBO

slide52

2. ANDRAGOGIKA KOT IZOBRAŽEVALNA VEDA

CILJI IZOBRAŽEVANJA IN VZGOJE ODRASLIH

2. SOCIALNI CILJI:

MANJŠE SOCIALNE RAZLIKE

VEČJA DEMOKRATIČNOST

MANJŠA NESTRPNOST DO DRUGAČNIH

DVIG IZOBRAZBENE RAVNI

slide53

2. ANDRAGOGIKA KOT IZOBRAŽEVALNA VEDA

CILJI IZOBRAŽEVANJA IN VZGOJE ODRASLIH

3. EKONOMSKI CILJI:

BOLJŠI EKONOMSKI POLOŽAJ

BOLJŠE EKONOMSKE MOŽNOSTI ZA IZOBRAZBO

VEČJA EKONOMSKA RAZVITOST CELOTNE DRUŽBE KAR DAJE MOŽNOSTI ZA VEČJO RAZVITOST DRUŽBE

UČINKOVITOST IN FLEKSIBILNOST PRI DELU

2 andragogika kot izobra evalna veda
2. ANDRAGOGIKA KOT IZOBRAŽEVALNA VEDA

SVETOVNA ZGODOVINA ANDRAGOGIKE

KONFUCIJ – PRVA MISEL O PERMANENTNEM IZOBRAŽEVANJU VSEH LJUDI ZARADI KAKOVOSTI DRUŽBE IN DRUŽINE

SOKRAT – POTREBA PO STALNEM UČENJU

PLATON – RAZLIČNE STOPNJE UČENJA

ARISTOTEL – SKRB ZA IZOBRAŽEVANJE MORA POTEKATI VSE ŽIVLJENJE (ENCIKLIČNO ZNANJE)

slide55

3. ZGODOVINA ANDRAGOGIKE

SVETOVNA ZGODOVINA ANDRAGOGIKE

5. PRVI POJAV POJMA ANDRAGOGIKE V LITERATURI NA NIZOZEMSKEM SREDI 19.STOL (1833 KNAPP)

6. NA PRELOMU 19. STOL. V 20. STOL. V NEMČIJI – BERLIN: SCHULENBERG V OKVIR PEDAGOGIKE IN SOCIOLOGIJE VKLJUČI TEORIJO »ERWACHSENENBILDUNG« (NE GRE ZA ANDRAGOGIKO)

7. V 30IH LETIH 20.STOL. NASTANE TEORIJA O IZOBRAŽEVANJU ODRASLIH ZNOTRAJ PEDAGOGIKE IMENOVANA: »ADULTNA PEDAGOGIKA«

slide56

3. ZGODOVINA ANDRAGOGIKE

SVETOVNA ZGODOVINA ANDRAGOGIKE

8. IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH ZNOTRAJ PEDAGOGIKE JE PREDMET PROUČEVANJA TEORETIKOV VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA (NPR. KERSCHENSTEINER, DEWEY )

9. V ZAČETKU 50. LET 20. STOL. SE IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH PREVESI V VEDO (HANSELMANN - TEORIJA O IZOBRAŽEVANJU IN VZGOJI ODRASLIH JE SAMOSTOJNA IN JO POIMENUJE ANDRAGOGIKA)

slide57

3. ZGODOVINA ANDRAGOGIKE

SLOVENSKA ZGODOVINA ANDRAGOGIKE

1. V 30. LETIH 20. STOL. KAREL OZVALD PRVIČ OMENJA ANDRAGOGIKO KOT VEDO

2. FRANJO ŽGEČ IZDA LETA 1923 DELO “PROBLEMI VZGOJE NAJŠIRŠIH PLASTI NAŠEGA NARODA”, KJER RAZVIJA IDEJO LJUDSKIH UNIVERZ

3. V 60. LETIH 20. STOL. IVAN ANDOLJŠEK OBLIKUJE DEVET SMERNO DELITEV ANDRAGOGIKE

4. V LETU 1972/73 SE PRVIČ POJAVI PREDMET ANDRAGOGIKE NA FILOZOFSKI FAKULTETI V LJUBLJANI

5. V LETU 1992 SE ZAČNE PRVIČ IZVAJATI ANDRAGOGIKA KOT SAMOSTOJNI ŠTUDIJSKI PROGRAM

slide58

3. ZGODOVINA ANDRAGOGIKE

INSTITUCIONALNI RAZVOJ IZOBRAŽEVANJA ODRASLIH V SVETU

1. DANSKA (NIKOLAJ GRUNDWIG) - PROPAD KMETOV ZARADI INDUSTRIALIZACIJE, ZA NJIH GRUNDWIG ODPRE LETA 1844 LJUDSKO VISOKO ŠOLO (BRANJE, PISANJE)

2. ANGLIJA - POTREBA PO IZOBRAŽEVANJU ODRASLIH ZARADI PRIMANJKOVANJA STROKOVNJAKOV ZA VODENJE INDUSTRIJSKIH OBRATOV IN REDNE ŠOLE SPREMENIJO V ŠOLE ZA IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH

3. JAMES STUART - USTANOVI “UNIVERZITETNE EKSTENZE” (1870) NA UNIVERZI V CAMBRIGEU KOT IZREDNI ŠTUDIJ ZA ODRASLE

4. RUSKIN COLLEGE V OXFORDIU (1889) KOT UNIVERZITETNI ŠTUDIJ ZA ODRASLE OB DELU

slide59

3. ZGODOVINA ANDRAGOGIKE

INSTITUCIONALNI RAZVOJ IZOBRAŽEVANJA ODRASLIH V SVETU

5. PITTMAN (1840) – PRVI POSKUS DOPISNEGA IZOBRAŽEVANJA (DEJANSKO UVEDE H. S. HERMONDS L. 1890 ZA PODROČJE BANČNIŠTVA)

6. AMERIKA – POKLICNO IZOBRAŽEVANJE PRIŠLEKOV SREDI 19. STOL., KASNEJE UVEDBA DOPISNEGA IZOBRAŽEVANJA

7. FRANCIJA, ŠPANIJA, ITALIJA – V ZAČETKU 19. STOL. PRVI TEČAJI ZA NEPISMENE ODRASLE V FRANCIJI

slide60

3. ZGODOVINA ANDRAGOGIKE

INSTITUCIONALNI RAZVOJ IZOBRAŽEVANJA ODRASLIH V SLOVENIJI

PRED PRVO SVETOVNO VOJNO

60. LETA 19. STOL. POJAV NEDELJSKIH PONAVLJALNIH ŠOL (1868 – ZAKON O OBVEZNEM OBISKOVANJU OŠ IN 1842 PRVI UČBENIK ANTONA MARTINA SLOMŠKA “BLAŽE IN NEŽICA V NEDELJSKI ŠOLI”)

1861 POJAV PRVIH ČITALNIC V TRSTU, LJUBLJANI, CELJU IN MARIBORU (ZA NEFORMALNO IZOBRAŽEVANJE)

NEINSTITUCIONALIZIRANO IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH V OKVIRU DRUŠTEV (NPR. 1848 – DRUŠTVO SLOVENIJA) IN TABOROV (1868 TABOR V LJUTOMERU, ŽALCU)

slide61

3. ZGODOVINA ANDRAGOGIKE

INSTITUCIONALNI RAZVOJ IZOBRAŽEVANJA ODRASLIH V SLOVENIJI

2. PO PRVI SVETOVNI VOJNI

1929 – ZAKON O LJUDSKIH ŠOLAH (NAMENJENE ZA INDUSTRIJSKO IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH)

POJAV DELAVSKIH IZOBRAŽEVALNIH DRUŠTEV

1921 V CELJU IN MARIBORU – PRVI POJAV LJUDSKIH VISOKIH ŠOL PO ZGLEDU DANSKIH LJUDSKIH ŠOL (PREVELIKA STROKOVNOST)

1932 V LJUBLJANI – USTANOVITEV PRVE DOPISNE ŠOLE

slide62

3. ZGODOVINA ANDRAGOGIKE

INSTITUCIONALNI RAZVOJ IZOBRAŽEVANJA ODRASLIH V SLOVENIJI

3. PO DRUGI SVETOVNI VOJNI

USTANAVLJANJE ODDELKOV ZA ODRASLE V OKVIRU REDNIH ŠOL, ZA STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE

1947 V LJUBLJANI – USTANOVLJENA PRVA LJUDSKA UNIVERZA (ZA SPLOŠNO IZOBRAŽEVANJE)

1950 V LJUBLJANI – USTANOVLJENA PRVA DELAVSKA UNIVERZA (ZA STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE)

1959 – POJAV ZVEZE LJUDSKIH IN DELAVSKIH UNIVERZ

POJAVI SE ANDRAGOGIKA KOT VEDA

1985 – POJAV PRVE UNIVERZE ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE

slide63

3. ZGODOVINA ANDRAGOGIKE

INSTITUCIONALNI RAZVOJ IZOBRAŽEVANJA ODRASLIH V SLOVENIJI

3. DANES

NORMATIVNA UREDITEV (ZOFVI, ZIO, ZNPK)

STRUKTURNA UREDITEV (MŠŠ, ACS, CPI, ZLUS, LU ITD.)