MRKI

1. MRKI Popolni Lunin mrk 20-21 januarja 2000 Popolni Sončev mrk 29. marca 2006

2. TIPI MRKOV • Sončev mrk • Delni, kolobarjasti, popolni in hibridni • Lunin mrk • Delni, popolni, polsenčni • Posebni • Prehodi planetov čez Sončevo ploskev

3. Mrki splošno • Mrk se zgodi, ko nek objekt prečka čez senco drugega objekta • Za nas so seveda pomembni samo mrki, pri katerih sodeluje Zemlja • Zgodijo se samo v točkah, kjer Lunina orbita seka ali je zelo blizu ravnine po kateri kroži Zemlja okoli Sonca (ekliptika) • To sta dvižni in padni vozel

4. Sončev mrk • Pogostost Sončevih mrkov • Vsako leto se nekje na Zemlji pojavi vsaj delni sončev mrk • popolni se pojavljajo v povprečju na 18 mesecev • Ko se nekje zgodi Sončev mrk, se bo čez približno 54 let in 31 dni (trojni Saros) zgodil zelo podoben mrk (na istem kraju na Zemlji) 11. avgust 1999 >>> 11. septembra 2053

5. Nekoč in danes • V Preteklosti so se ljudje bali mrkov, predvsem Sončevih, povezovali so jih s slabimi božjimi znamenji, ker niso poznali njihove prave narave; povezovali so jih z naravnimi katastrofami • Danes jih zelo dobro poznamo, nekateri zaradi njih celo potujemo v oddaljene kraje, samo zato da bi občudovali ta čudovit pojav

6. Nastanek Sončevega mrka • Sončev mrk nastane samo, ko Luna ob mlaju prečka ali je zelo blizu enega od vozlov (mora sekati ekliptiko)

7. Delni Sončev mrk • Zemlja gre samo skozi Lunino polsenco – kadar gre senca blizu polov • Seveda ob vsakem popolnem mrku je iz krajev bolj oddaljenih od centralne črte mrka viden delni mrk

8. Kolobarjasti Sončev mrk • zorni kot Lune je < od kota Sonca

9. Popolni Sončev mrk • Zemlja gre skozi senco Lune (Zorni kot Lune ≥ kotu Sonca) • Popolna faza lahko traja od nekaj sekund pa do največ 7 minut

10. Hibridni Sončev mrk • za nekatere kraje na centralni črti mrka je popolni, za druge pa kolobarjast • Luna je ravno toliko oddaljena od Zemlje, da za kraje, ki so blizu točke največje pomračitve, ravno še zakrije Sonce, popolna faza traja nekaj sekund • kraji bolj vzhodno ali zahodno na centralni črti imajo kolobarjasti mrk

11. Pojavi ob Sončevem mrku Na Soncu: Korona, kromosfera, protuberance, diamantni prstan, Baileyjeva ogrlica…

12. Pojavi ob Sončevem mrku V naši okolici: narava se odpravlja spat… • Rože se zaprejo • mrčes in ptice nehajo letati naokoli • Postane hladneje • Opazimo čudne nazobčane sence • Srpaste projekcije Sonca skozi krošnje dreves (camera obscura)

13. Lunin mrk • Ob polni luni, ko je Luna v enem od vozlov oz. prečka ekliptiko • Pojavi se vsaj dva krat na leto nekje na Zemlji

14. Popolni Lunin mrk • Kadar se cela površina Lune potopi v Zemljino senco • Popolna faza traja lahko največ 107 min (če gre Luna točno čez center sence), celoten mrk pa lahko traja več kot 6 h

15. Delni Lunin mrk • Kadar gre le del Lunine površine skozi Zemljino senco

16. Polsenčni Lunin mrk • Kadar Luna prečka samo polsenčni zunanji del Zemljine sence • Poseben tip je popolni polsenčni Lunin mrk, ko gre Luna vsa skozi polsenčni del, vendar ne skozi notranjo senco (na sliki spodaj)

17. Popolni Lunin mrk • Pri popolnem Luninem mrku je Luna še vedno malo osvetljena, saj vseeno uspe priti nekaj svetlobe na Lunino obličje, kot posledica loma svetlobe v Zemljini atmosferi • Rdeča je, ker Zemljina atmosfera zelo močno sipa modro svetlobo, tako dobimo bolj rdeče odtenke • Iz istega razloga je Sonce ob zahodu ali vzhodu rdeče

18. Prehodi planetov • Merkur in Venera, ki imata orbite znotraj Zemljine prečkata Sončevo ploskev, kadar se znajdeta točno med Zemljo in Soncem in hkrati tudi sekata ekliptiko, se pravi sta v enem od vozlov

19. cikel Saros • To je cikel ali perioda približno 6585 dni in 8 h = 18 let 10 dni 8 h • To periodo lahko uporabimo za napovedovanje pojavov Luninih in Sončevih mrkov • 1 Saros periodo po mrku se Sonce, Zemlja in Luna vrnejo v približno enake pozicije, zato se zgodi skoraj identičen mrk • Primer: 11. avgusta 1999 je bil Sončev mrk v Evropi, čez en Saros se bo zgodil podoben mrk – 21. avgusta 2017, le da bo viden iz S Amerike (8 ur kasneje v dnevu) Po 3. Saros ciklih pa se bo zgodil podoben mrk spet v Evropi (8 h * 3 = 24 h = 1 dan)

20. Razlaga Saros cikel so iznašli že stari Babilonski astronomi nekaj 1000 let pr.n.š. Glavni problem je, da po enem Sarosu mrk nastane 8 ur pozneje v dnevu, kar v primeru Sončevega mrka pomeni, da se pozicija mrka premakne za 120° geografske dolžine proti zahodu, zato večina krajev, kjer je bil viden prvi mrk sploh ne vidi drugega. V primeru Luninega mrka veliko krajev vidi tudi drugega, če je le Luna nad obzorjem. Zato so Babilonci uporabljali daljši cikel treh Sarosov (54 let 31 dni = 19756 dni), t.i. Trojni Saros ali exeligmos (grško = “obrat kolesa”) Po Trojnem Sarosu bo mrk viden spet na prvotni ali blizu prvotne lokacije.

21. Pojmi Siderski mesec (glede na zvezdno ozadje) Dejanski čas, ki je potreben, da se Luna na svoji poti okoli Zemlje vrne na isto točko glede na nepremično zvezdno ozadje (27,3 dni), torej en obhod Lune. Sinodski mesec (glede na Lunino meno) Ker se Zemlja med enim obhodom Lune premakne na svoji poti okoli Sonca potrebuje Luna več časa, da spet pride v isto meno (iz mlaja v mlaj), to je več kot en obhod Lune na njeni orbiti (29,5 dni). Anomalistični mesec (posledica precesije orientacije Lunine orbite) Lunina orbita je eliptična (ima najbližjo in najbolj oddaljeno točko), vendar njena orientacija ni stacionarna, temveč precesira. V približno 9. letih naredita ti dve točki en krog. Da pride Luna iz prizemlja ponovno vanj zato traja dlje (27,5 dni). Drakonski mesec (glede na orbitalne vozle) Zaradi precesije ravnine Lunine orbite (cel krog = 18,6 let) se vozla premikata počasi nazaj, kar pomeni da je Drakonski mesec krajši od Siderealnega meseca (27,2 dni).

22. V astronomskih enotah 1 Saros pomeni: • 223 sinodskih mesecev (čas med dvema luninima mlajema = 29,5 dni) • 242 drakonskih mesecev (čas ko Luna 2x prečka ravnino Zemljine orbite = pride iz dvižnega vozla nazaj do njega) • 239 anomalističnih mesecev () • 18 anomalističnih let (dva polna kroga precesije orbitalne orientacije) Zaradi vseh teh okoliščin se 1 Saros po mrku spet vse izzide za zelo podoben mrk. To pa se ne bo ponavljalo v nedogled, saj se ta razmerja ne ujemajo čisto natančno, zato po nekaj stoletjih ne držijo več glede na prvi mrk.

23. Serije Sarosov Sinodski mesec narekuje koliko je možnih mrkov v seriji. Vsaka serija Sarosov je lahko dolga le 223 Sarosov, ker je v enemu Sarosu nekje 223 mlajev, prav tako velja za ščipe. Dejanskih je precej manj. V eni Saros seriji Sončnih mrkov se povprečno zgodi 77 mrkov v povprečno 1400 letih. Več kot ½ jih je centralnih (bodisi popolnih ali kolobarjastih), proti izteku serije pa se pojavijo delni. Nato je čas za drugo serijo. Saros serija Luninih mrkov je malo krajša, se prej izteče, povprečno v 1300 letih, zgodi pa se povprečno 72 mrkov, od katerih jih je dobra polovica popolnih.