navzkri na skladnost kontrole na kraju samem agencija rs za kmetijske trge in razvoj pode elja n.
Download
Skip this Video
Loading SlideShow in 5 Seconds..
NAVZKRIŽNA SKLADNOST Kontrole na kraju samem Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja PowerPoint Presentation
Download Presentation
NAVZKRIŽNA SKLADNOST Kontrole na kraju samem Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja

Loading in 2 Seconds...

play fullscreen
1 / 57
iago

NAVZKRIŽNA SKLADNOST Kontrole na kraju samem Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja - PowerPoint PPT Presentation

178 Views
Download Presentation
NAVZKRIŽNA SKLADNOST Kontrole na kraju samem Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja
An Image/Link below is provided (as is) to download presentation

Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server.

- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - E N D - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -
Presentation Transcript

  1. NAVZKRIŽNA SKLADNOSTKontrole na kraju samem Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja

  2. Evropska zakonodaja - Uredba Sveta (ES) št. 73/2009 z dne 19. januarja 2009 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor za kmete v okviru skupne kmetijske politike in o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete, spremembi uredb (ES) št. 1290/2005, (ES) št. 247/2006, (ES) št. 378/2007 in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1782/2003 (UL L št. 30 z dne 31.1.2009, str. 16), - Uredba komisije (ES) št. 1122/2009 z dne 30. november 2009 o podrobnih pravilih za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 v zvezi z navzkrižno skladnostjo, modulacijo ter integriranim administrativnim in kontrolnim sistemom v okviru shem neposrednih podpor za kmete, določenih za navedeno uredbo, ter za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 v zvezi z navzkrižno skladnostjo v okviru sheme podpore, določene za sektor vina (UL L 316, 2.12.2009, str. 65–112). PRAVNE PODLAGE

  3. - Uredbe Komisije (ES) št. 1975/2006 z dne 7. decembra 2006 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 glede izvajanja kontrolnih postopkov in navzkrižne skladnosti v zvezi z ukrepi podpore za razvoj podeželja (UL L št. 368 z dne 23.12.2006), - Uredba Sveta (ES) št. 1698/2005 z dne 20. septembra 2005 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (UL L 277, 21.10.2005, str. 1–40), 3–8). - Uredba Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode („Uredba o enotni SUT“). PRAVNE PODLAGE

  4. Nacionalna zakonodaja Uredba o predpisanih zahtevah ravnanja ter dobrih kmetijskih in okoljskih pogojih pri kmetovanju (Uradni list RS, št.7/10), (v nadaljnjem besedilu: uredba o navzkrižni skladnosti); Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2010 (Uradni list RS, št. ???/2010), Uredba o plačilihzaukrepeosi 2 izProgramarazvojapodeželjaRepublikeSlovenijezaobdobje 2007-2013 v letih 2009-2013 (Uradni list RS, št.11/09) (v nadaljnjembesedilu: uredba PRP); PRAVNE PODLAGE

  5. Navzkrižna skladnost predstavlja izpolnjevanje minimalnih zahtev s področja: A: Varovanja okolja, B: Varovanja zdravja ljudi, živali in rastlin, C: Ugodnega počutja živali, D: Dobrih kmetijskih in okoljskih pogojev. NAVZKRIŽNA SKLADNOST – CROSS COMPLIANCE – CC

  6. V letu 2010 se na kraju samem preverja: - 111 zahtev navzkrižne skladnosti iz 18 sklopov standardov, - 8 zahtev iz standarda za dobre kmetijske in okoljske pogoje pri kmetovanju ter - 7 dodatnih minimalnih zahtev za uporabo gnojil in fitofarmacevtskih sredstev, ki se preverjajo le pri zavezancih za KOP. Kontrolor preveri vse zahteve na celotnem kmetijskem gospodarstvu. NAVZKRIŽNA SKLADNOST – CROSS COMPLIANCE – CC

  7. Kontrole razporejene po kritičnih obdobjih tekom celega koledarskega leta (1. jan-31. dec): PODROČJE A: Varovanje okolja - Standard ohranjanje živalskih vrst: celo leto; - Standard podzemne vode: celo leto; - Standard odpadno blato: celo leto; - Standard nitrati: delno celo leto, delno (uporaba gnojnice ali gnojevke) nov – feb; Standard ohranjanje habitatov: delno celo leto, delno vzdrževanje ekstenzivnih sadovnjakov in travniških površin po 15.10, delno obrezovanje mejic marec – oktober. PODROČJE B: Varovanje zdravja ljudi in živali - Standard identifikacija in registracija govedi: celo leto; - Standard identifikacija in registracija prašičev: celo leto; - Standard identifikacija in registracija drobnice: celo leto; - Standard fitofarmacevtska sredstva: celo leto ; prednostno: april – november; - Standard zdravstveno varstvo ljudi in živali: celo leto; NAVZKRIŽNA SKLADNOST – CROSS COMPLIANCE – CC

  8. - Standard varna hrana in krma: celo leto; - Standard preprečevanje širjenja bolezni: celo leto; - Standard prijava bolezni slinavke in parkljevke: celo leto; - Standard prijava bolezni svinjske kuge: celo leto; Standard prijava bolezni modrikastega jezika: celo leto. PODROČJE C: Ugodno počutje živali - Standard ugodno počutje telet: celo leto; - Standard ugodno počutje prašičev: celo leto; - Standard ugodno počutje rejnih živali: celo leto. PODROČJE D: Dobri kmetijski in okoljski pogoji - Standard dobri kmetijski in okoljski pogoji pri kmetovanju: celo leto, prednostno po 15.10. DODATNE MINIMALNE ZAHTEVE ZA UPORABO GNOJIL delno celo leto, delno (uporaba gnojnice ali gnojevke) nov – feb; DODATNE MINIMALNE ZAHTEVE ZA UPORABO FITOFARMACEVTSKIH SREDSTEV celo leto ; prednostno: april – november;prednostno: april – november; NAVZKRIŽNA SKLADNOST – CROSS COMPLIANCE – CC

  9. Kontrola izpolnjevanja zahtev iz navzkrižne skladnosti se opravi pri najmanj 1 % (50. člen Uredbe 1122/2009/ES) vseh zavezancev, po uredbi o “navzkrižni skladnosti” (3. člen). (izjeme GOV, DROB (50. člen Uredbe 1122/2009/ES); Zavezanci za navzkrižno skladnosti so vlagatelji zahtevkov za: – uveljavljanje neposrednih plačil iz predpisa, ki ureja izvedbo neposrednih plačil v kmetijstvu, in so navedena v Prilogi I Uredbe 73/2009/ES; – vlagatelji zahtevkov za uveljavljanje plačil za ukrepe osi 2 iz predpisa, ki ureja plačila za ukrepe osi 2 Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 – prejemniki podpore iz 85. p, 103. q in 103. r člena Uredbe 1234/2007/ES v obdobju, določenem v 85. t in 103. z členu Uredbe 1234/2007/ES. ZAVEZANCI ZA IZPOLNJEVANJE ZAHTEV CC

  10. PRIPRAVA NA KONTROLO Kontrolor pred izvedbo kontrole na kraju samem: - preuči celotno vlogo, ki bo predmet pregleda (osnovni podatki o vlogi, D obrazec, Izbira sheme plačil, B1, B…), - natisne seznam živali iz aplikacije VOLOS, - preveri vključenost posameznega GERK-a v območje NATURA 2000, VO_1_10, VVO_10, s pomočjo: • grafičnega pregledovalnika http://rkg.gov.si/GERK/documents/Viewver (ažurni podatki)

  11. PRIPRAVA NA KONTROLO • obrazec predtiskhttp://pregled.arsktrp.gov.si/predtisk10.php: Seznam zemljišč v uporabi – stanje v RGK na dan 10.1.2010

  12. KONTROLA ZAČETEK IZVEDBE KONTROLNEGA PREGLEDA: • Kontrolor pouči nosilca o pomenu ugotovitev na zapisniku (DA, NE, NI PREVERLJIVO; MK; STOPNJA KRŠITVE (lažja, srednja, težja)). • Kontrolor pouči nosilca o ugotovljenih MK (odprava na kraju samem ali v predpisanem roku) - Kontrolor opozori nosilca pred začetkom izvedbe kontrole na kraju samem na materialno in kazensko odgovornost v primeru lažne izjave! • Stranka ne omogoči kontrolnega pregleda: v tem primeru se nosilcu znižajo plačila vloženih zahtevkov (zmanjšanje skupne vsote za 20%) ZAKLJUČEK KONTROLNEGA PREGLEDA: - Pred podpisom zapisnika kontrolor stranki v celoti prebere zapisnik. - En izvod podpisanega zapisnika prejme stranka, drugi izvod zapisnika obdrži kontrolor.

  13. DOLŽNOSTI NOSILCA OB IZVEDBI KONROLE NA KRAJU SAMEM Nosilec KMG_MIDa mora: - podati vse informacije, ki jih kontrolor zahteva, • nuditi pomoč pri izvedbi kontrole, • omogočiti pregled živali, • predložiti vso dokumentacijo: - pregledna karta kmetijskega gospodarstva, - seznam zemljišč v uporabi, - registri na gospodarstvu, - potni listi za govedo, spremni listi za drobnico in prašiče, - hlevska knjiga, - evidenca uporabe živinskih in mineralnih gnojil za tekoče koledarsko leto, - evidenca o uporabi FFS na prostem in v zavarovanih prostorih in uporabi obdelanega semena po GERK-PID-u in kulturah

  14. Mala kršitev (MK) Odpravljena na kraju samem Odpravljena v predpisanem roku (7. člen uredbe CC) Nove zahteve Stopnje kršitve: LAŽJA SREDNJA TEŽJA NOVOSTI V LETU 2010

  15. Male Kršitve: Standard nitrati - 21. (4.12) (MK) ) Mineralna in organska gnojila so po površini, ki se gnoji, enakomerno raztrošena. Pri prevozu in gnojenju ni nenadzorovanega raztrosa gnojil in gnojenja zunaj predvidenega območja gnojenja. Standard za varno hrano in krmo - 55. (11.1) (MK) Gospodarski prostori naprave in delovna oprema, ki se uporabljajo in pridejo v neposreden stik s proizvodom v primarni rastlinski ali živalski pridelavi (proizvodnji) in primarni proizvodnji krme so čisti, urejeni in vzdrževani po običajnih načelih kmetovanja, ki jih upošteva preudaren kmet v posamezni regiji. NOVOSTI V LETU 2010_MK

  16. 56. (11.2) (MK) Zagotovljena je higiena delovnih postopkov pri primarni proizvodnji živil in krme, prevozu in skladiščenju rastlinskih in živalskih proizvodov (živil rastlinskega in živalskega izvora ter krme.) - 58. (11.4) (MK) Za vso krmo, namenjeno živalim za pridobivanje hrane, nosilec dejavnosti zagotavlja sledljivost dobavljene krme. 59. (11.5) (MK) Nosilci dejavnosti proizvodnje krme imajo vzpostavljen sistem za določitev prejemnikov njihovih proizvodov (krme). 60. (11.6.) ( MK ) Gospodarstvo skrbi za zaščito pred škodljivci, s tem da odpravlja razmere, ki omogočajo razvoj škodljivcev, po potrebi nastavlja vabe in preprečuje dostop škodljivcev do živil in krme, opreme in naprav, kadar se z njimi skladišči. NOVOSTI V LETU 2010_MK

  17. - 62. ( 11.8.) (MK) Na kmetijskem gospodarstvu se vodijo predpisane evidence, ki so usklajene z zahtevami za posamezno vrsto primarne proizvodnje živil in krme (zahteva ne velja za evidence iz standardov za fitofarmacevtska sredstva in identifikacije in registracije živali.) Standard za dobro počutje telet - 73. ( 16.1.) (MK) Teleta starejša od osem tednov , morajo biti nameščena v skupinah ( ne velja za gospodarstva, ki imajo na dan pregleda manj kot šest telet, in sesna teleta, ki so ob materi). - 74. (16.2.) (MK) Če so teleta do osem tednov starosti nameščena posamezno imajo posamezni boksi za zdrava teleta take pregrade, da se teleta med seboj vidijo, zaznavajo in dotikajo ter ustrezajo predpisani širini in dolžini ( ne velja za gospodarstva, ki imajo na dan pregleda manj kot šest telet in sesna teleta, ki so ob materi). NOVOSTI V LETU 2010_MK

  18. 79. (16.7.) (MK) Teleta se ne privezujejo ( med napajanjem je dovoljeno teleta privezati s samolovilnimi krmilnimi pregradami, vendar ne več kot eno uro). 80. ( 16.8.) (MK) Boksi, oprema in posoda, ki se uporabljajo za teleta, se redno čistijo. Blato krma se redno odstranjujejo. Navedeno se izvaja skladno za načinom reje. 81. (16.9) (MK) Vsem teletom, mlajšim od dveh tednov, je zagotovljena stelja. - 82. (16.10.) (MK) Teleta od vsaj osmega tedna dalje imajo na razpolago dovolj strukturne krme. NOVOSTI V LETU 2010_MK

  19. Standard za dobro počutje prašičev 87. (17.3.) (MK) Svinje in mladice niso privezane. 89. (17.5.) (MK) Vsi prašiči imajo na voljo primeren material oziroma predmete za zadostitev njihovih etoloških potreb skladno z načinom reje. - 97. (17.13.1.) (MK) Tla v gnezdu so polna (nepreluknjana). Če so preluknjana, so pokrita z blazino , slamo ali drugim primernim materialom. Vsi pujski imajo možnost istočasnega počivanja. Pri ukleščenih svinjah imajo pujski možnost, da nemoteno sesajo. NOVOSTI V LETU 2010_MK

  20. Nove zahteve: Standard za nitrate: Uredba o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov (Uradni list RS št. 113/09) (9) 4.2 V obdobju prepovedi se ne gnoji z mineralnimi gnojili, ki vsebujejo dušik razen, če gre gnojenje ozimin ali za gnojenje kmetijskih rastlin v rastlinjakih. (11) 4.4 Na kmetijskih zemljiščih s povprečnim nagibom nad 20 %kjer obstaja nevarnost odtekanja gnojevke ali gnojnice v površinske vode, se gnojevka in gnojnica ne uporablja na način , ki povzroča odtekanje gnojevke ali gnojnice po površini. NOVOSTI V LETU 2010_NOVE ZAHTEVE

  21. (15) 4.8 Hlevski gnoj se začasno shranjuje na kmetijskih , tako da ne pride do onesnaženja voda. (18) 4.9 Skupni letni vnos dušika pri gnojenju posameznih vrst kmetijskih rastlin ne presega predpisanih mejnih vrednosti. Zahteva velja za vse zavezance za vodenje evidence iz Priloge 3 k tej uredbi. (19) 4.10 Letni vnos dušika iz organskih gnojil na posamezno enoto rabe kmetijskih zemljišč v uporabi in ekstenzivnih kraških pašnikov ne presega 250 kg/ha. Zahteva velja za vse zavezance za vodenje evidence iz Priloge 3 k tej uredbi. NOVOSTI V LETU 2010_NOVE ZAHTEVE

  22. (20) 4.11 Kmetijsko gospodarstvo vodi evidence uporabe živinskih in mineralnih gnojil na obrazcu iz Priloge 3 te uredbe. Vodenje evidenc iz Priloge 3 te uredbe je obvezno za vsa kmetijska gospodarstva, na katerih letni vnos dušika iz živinskih gnojil presega 350kgN/leto, hkrati pa letna obremenitev z živinskimi gnojili presega 140kgN/ha kmetijske zemlje v uporabi in ekstenzivnih kraških pašnikov. (21) 4.12 Na kmetijskem gospodarstvu so mineralna in organska gnojila po kmetijski površini enakomerno raztrošena. Pri prevozu in gnojenju na kmetijskem gospodarstvu ne prihaja do nenadzorovanega raztrosa gnojil in gnojenja izven predvidenega območja gnojenja NOVOSTI V LETU 2010_NOVE ZAHTEVE

  23. Standard za fitofarmacevtska sredstva: (41) 9.6 Med cvetenjem gojenih rastlin se ne uporabljajo sistematični , čebelam nevarni FFS, kontaktni, čebelam nevarni FFS pa se uporabljajo samo ponoči od dve uri po sončnem zahodu do dve uri pred sončnim vzhodom. (43) 9.8 Na kmetijskem gospodarstvu se vodijo evidence o uporabi FFS na prostem in v zavarovanih prostorih in uporabi obdelanega semena po GERK_PID-u in kulturah (v skladu s prilogo I Pravilnika o dolžnostih uporabnikov FFS). Evidence se hranijo najmanj pet let. (ZA VSE ZAVEZANCE!!!) NOVOSTI V LETU 2010_NOVE ZAHTEVE

  24. Standard za varno hrano in krmo: (63) 11.9. Nosilci dejavnosti nabavljajo krmo samo iz obratov, ki so registrirani ali odobreni pri pristojnih organih, razen v primeru, ko se registracija v skladu z Uredbo 183/ 2005 ES ne zahteva. Standard za dobre kmetijske in okoljske pogoje: (119) 19.8. Nosilci dejavnosti nabavljajo krmo samo iz obratov, ki so registrirani ali odobreni pri pristojnih organih, razen v primeru, ko se registracija v skladu z Uredbo 183/ 2005 ES ne zahteva. NOVOSTI V LETU 2010_NOVE ZAHTEVE

  25. NOVOSTI V LETU 2010_STOPNJE KRŠITVE STOPNJA KRŠITVE (lažja, srednja, težja) Standard za podzemne vode

  26. NOVOSTI V LETU 2010_STOPNJE KRŠITVE Standard za nitrate

  27. NOVOSTI V LETU 2010_STOPNJE KRŠITVE

  28. NOVOSTI V LETU 2010_STOPNJE KRŠITVE Standard za identifikacijo in registracijo govedi Standard za identifikacijo in registracijo prašičev Standard za identifikacijo in registracijo drobnice

  29. NOVOSTI V LETU 2010_STOPNJE KRŠITVE Standard za dobro počutje telet Standard za dobro počutje prašičev

  30. Zahteve, ki se preverjajo administrativno: - Zahteva (16.)“Na kmetijskem gospodarstvu letni vnos dušika iz živinskih gnojil ne presega 170 kg N/ha kmetijskih zemljišč v uporabi. Kmetijsko gospodarstvo, na katerem nastajajo živinska gnojila v količinah, ki presegajo dovoljeni letni vnos dušika, ima dokazila o oddaji oziroma prodaji presežkov živinskih gnojil”. Zahteva (17.)“Kmetijsko gospodarstvo, ki uporablja kupljena ali zunaj lastnega kmetijskega gospodarstva pridobljena organska gnojila, ima dokazila o nakupu ali o prejemu organskih gnojil”. Zahteva (27.)“Pravočasnostoznačitve in priglasitveoznačitveterpremikovgovedi” Zahteva (31.)“Premiki se sporočajo v CRPš, kot je predpisano”. - Zahteva (35.) “Premiki se sporočajoza CRD, kot je predpisano”. ADMINISTRATIVNA KONTROLA

  31. NAJPOGOSTEJŠE KRŠITVE:

  32. NAJPOGOSTEJŠE KRŠITVE:

  33. NAJPOGOSTEJŠE KRŠITVE: ……

  34. NAJPOGOSTEJŠE KRŠITVE: Standard za nitrate: Skladiščni prostori morajo biti narejeni iz ustreznih materialov in tako, da iz njih ne odteka ali pronica odpadna voda v okolje.

  35. Standard za nitrate: - Kmetijsko gospodarstvo ima zadostne skladišče kapacitete za skladiščenje organskih odpadkov. NAJPOGOSTEJŠE KRŠITVE:

  36. Standard za podzemne vode: - Na kmetijskem gospodarstvu ni odlagališča odpadkov. NAJPOGOSTEJŠE KRŠITVE:

  37. Standard za identifikacijo in registracijo prašičev: Nosilci kmetijskega gospodarstva morajo pravočasno sporočiti premike prašičev v CRPš. NAJPOGOSTEJŠE KRŠITVE:

  38. Standard za identifikacijo in registracijo prašičev: - Na gospodarstvu vodijo register prašičev ažurno in na predpisan način. NAJPOGOSTEJŠE KRŠITVE:

  39. Standard za fitofarmacevtska sredstva: - Kmetijsko gospodarstvo registrirana FFS pravilno uporablja in v skladu z navodili za uporabo, z navedbo na etiketi, s spoštovanjem načel dobre kmetijske prakse varstva rastlin in s pravilnikom o dolžnosti uporabnikov FFS. NAJPOGOSTEJŠE KRŠITVE:

  40. Standard za fitofarmacevtska sredstva: Na kmetijskem gospodarstvu uporabljajo samo registrirana FFS oziroma sredstva, za katera je bilo izdano izjemno dovoljenje, dovoljenje za razširitev uporabe v RS ali dovoljenje za promet identičnih FFS iz drugih držav članic EU? NAJPOGOSTEJŠE KRŠITVE:

  41. Standard za varno hrano in krmo: Na kmetijskem gospodarstvu se skladišči in rokuje z nevarnimi snovmi na način, ki ne predstavlja tveganja za varnost živil in krme. NAJPOGOSTEJŠE KRŠITVE:

  42. Standard za varno hrano in krmo: Na kmetijskem gospodarstvu je zagotovljena higiena delovnih postopkov pri primarni proizvodnji, prevozu in skladiščenju rastlinskih in živalskih proizvodov . NAJPOGOSTEJŠE KRŠITVE:

  43. NAJPOGOSTEJŠE KRŠITVE: Standard za varno hrano in krmo: • Na kmetijskem gospodarstvu se za vso krmo, namenjeno živalim za pridobivanje hrane, zagotavlja sledljivost dobavljene krme

  44. NAJPOGOSTEJŠE KRŠITVE: Standard za varno hrano in krmo: • Na kmetijskem gospodarstvu so gospodarski prostori, naprave in delovna oprema, ki se uporabljajo v primarni rastlinski ali živalski pridelavi čisti, urejeni in vzdrževani v skladu s spoštovanjem načel dobre higienske prakse na posameznih območjih.

  45. NAJPOGOSTEJŠE KRŠITVE: Standard za ugodno počutje telet: - Teleta se ne privezuje.

  46. Standard za ugodno počutje telet: Na kmetijskem gospodarstvu je zagotovljena zahteva po svetlobi za teleta. NAJPOGOSTEJŠE KRŠITVE:

  47. Standard za ugodno počutje telet: Na kmetijskem gospodarstvu so zdrava teleta, mlajša od 8 tednov, lahko nameščena v individualnih boksih, ki imajo take pregrade, da se teleta med seboj vidijo in zaznavajo ter ustrezajo predpisani širini in dolžini. NAJPOGOSTEJŠE KRŠITVE:

  48. Standard za ugodno počutje telet: Na kmetijskem gospodarstvu so teleta, starejša od 8 tednov nameščena v skupinah NAJPOGOSTEJŠE KRŠITVE:

  49. Standard za ugodno počutje prašičev: Na kmetijskem gospodarstvu mora biti v objektih s prašiči zagotovljena minimalna osvetlitev 40 lux (5,7 W/m2) najmanj 8 ur dnevno NAJPOGOSTEJŠE KRŠITVE:

  50. NAJPOGOSTEJŠE KRŠITVE: Standard za ugodno počutje prašičev: • Na kmetijskem gospodarstvu morajo imeti prašiči na voljo primeren material ali predmete za zadostitev etoloških potreb, skladno z načinom reje (igrala, nastil).