1 / 9

SODOPRSTI KOPITARJI

SODOPRSTI KOPITARJI. Pripravila: Rok Brunec Dominik Plovanoš. KAJ SO:. Sodoprsti kopitarji oz. parkljarji ( Artiodactyla ) so red sesalcev So splošno razširjeni, razen na Antarktiki in v Avstraliji.

hateya
Download Presentation

SODOPRSTI KOPITARJI

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript

  1. SODOPRSTI KOPITARJI Pripravila: Rok Brunec Dominik Plovanoš

  2. KAJ SO: • Sodoprsti kopitarji oz. parkljarji (Artiodactyla) so red sesalcev • So splošno razširjeni, razen na Antarktiki in v Avstraliji

  3. Razlike med sodopsti in lihoprsti kopitarji: • Skupno z lihoprstimi kopitarji imajo dolg gobec, niz zapletenih kočnikov in valjast trup. Vendar pa za razliko od lihoprstih telo nosita 3. in 4. prst , 2. in 5. prst sta deloma (svinje) ali povsem zakrnela (kamele). lihoprsti kopitar sodoprsti kopitar

  4. Zgradba noge: • Za parkljarje je značilna zgradba noge. Glavna os poteka med 3. in 4. prstom, tako da telesna teža počiva na teh dveh prstih. Prvi prst povsem manjka, 2. in 5. pa sta bolj ali manj zakrnela. • Okončine, zlasti njihovi končni deli, so večinoma močno podaljšane in tako prilagojene hitremu načinu gibanja. Prosti členek prsta je obut v roževinast parkelj.

  5. ZGRADBA LOBANJE: • Gibčni del lobanje je navadno dolg, predmeljaki pa so po obliki podobni meljakom.

  6. SISTEMSKA DELITEV • Sistematsko delimo parklarje na dve veliki skupini (podredova): na prašiče in sorodstvo (Suina) z družinami prašičev, pekarijev in povodnih konj ter prežvekovalce (Ruminantia) s kamelami, pritlikavim pižmarji, jeleni, žirafami, vilorogi in votlorogi.

  7. OPIS ŽIRAFE • je afriški sodoprsti kopitar in najvišja med vsemi kopenskimi živalskimi vrstami. Samci lahko dosežejo višino od 4,8 do 5,5 metra in tehtajo do 1360 kilogramov. Samice so nekoliko manjše in tudi tehtajo manj. Življenjsko okolje je Afrika, razen puščav ter pragozda. Žive v bližini akacijevih gozdov. Z akacij smukajo sočno listje. Odrasla žival lahko zraste do 6 m višine in teže 2000 kg. Je tudi hitra, saj lahko doseže hitrost do 50 km/h.

  8. OPIS JELENA • Jeleni (Cervidae) so se prvič pojavili v začetku oligocena. Najmanjši predstavnik je mošus, ki tehta okrog 10 kg, največji pa je los, ki tehta do 800 kg. Samci imajo na glavi razvejano rogovje, ki požene na nastavkih čelnice. Rogovje vsako leto odpade, na njegovem mestu pa zraste novo, večje. Rast rogovja uravnava moški spolni hormon testosteron, tako da so samice brez rogovja. Edinole pri severnem jelenu sta rogata oba spola.

  9. HVALA ZA POZORNOST

More Related