Poklicno in strokovno izobraževanje

1. Poklicno in strokovno izobraževanje Področna strokovna skupina za poklicno izobraževanje pri pripravi Bele knjige o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji Ljubljana, december 2010 Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za šolstvo in šport. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov v obdobju 2007-2013, razvojne prioritete: Razvoj človeških virov in vseživljenjsko učenje; prednostne usmeritve: Izboljšanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja.

2. Razpršenost vpisa

3. Tabela: Število vpisanih dijakov v posamezne programe Vir: MŠŠ

4. Vpis v PTI

5. Značilnosti obstoječega • Neuravnotežena ponudba NPI in SPI programov po spolu • Razlike na PM med diplomanti SSI in PTI (Dijaki PTI programov dosegajo pri 1. in 3. predmetu v povprečju od 0,5 do 2 oceni nižje ocene kot dijaki SSI programov) • 93% diplomantov s PM nadaljuje izobraževanje v visokošolskem izobraževanju • Nizko povpraševanje na trgu dela(premalo strokovnih in praktičnih znanj) • Poklicni tečaj opravlja funkcijo prekvalifikacije • Naraščanje potreb poklicne usposobljenosti na višji zahtevnostni stopnji

6. Temeljna načela predlogov • Socialno partnerstvo • soodgovorno izvajanje izobraževanja • povezava s trgom dela • Vseživljenjsko učenje • individualna izobraževalna pot (karierni razvoj) • večja izbirnost • priznavanje predhodno pridobljenega znanja • enotnost izobraževalnega sistema za mladino in odrasle • Različne poti do istega cilja • povezava med splošnimi in poklicnimi izobraževalnimi potmi • poklicni standard je osnova izobraževalnega programa oziroma katalogov znanj in spretnosti (NPK ) • Pridobitev poklicne kvalifikacije (trg dela)

7. Potrebe do 2020 Vir: CEDEFOP 2010

8. STANJE • Majhen vpis • Kulturni primanjkljaj • Nizka samopodoba • Majhna ponudba za dekleta • Veliko odločb z usmeritvami

9. PREDLOGI • Trajanje 2 leti • Vključitev specialnih pedagogov • Osnovna generična znanja • Učenje na primerih • Uravnotežena ponudba za oba spola • Uporabnost znanja pred znanstveno semantiko • ZI z eno enoto

10. STANJE • upad vpisa • nezmožnost uresničitve izobraževalnih ciljev programa • vključeni posamezniki z najnižjim kulturnim kapitalom • potrebe trga dela • razvoj gospodarstva zahteva dvig ravni kvalitete znanja

11. PREDLOGI • Srednje poklicno izobraževanje se podaljša po modelu 3 + 1 na štiri leta • V tretjem letniku se omogoča izbirnost: • ali več praktičnega izobraževanja (po obsegu in po vsebini) • ali slovenščina, matematika in tuji jezik ter temeljni strokovni predmet, značilen za strokovno področje. • Pogoj, da dijak lahko izbere omenjene predmete, je ocena najmanj 3 pri vsakem od treh splošno izobraževalnih predmetov, skupna povprečna ocena pri teh treh predmetih ob koncu drugega letnika pa mora biti več kot 3

12. 4. letnik • Tisti, ki so izbrali slovenščino, matematiko in tuji jezik ter temeljni strokovni predmet, lahko izberejo zahtevnejši pouk predmetov, ki so sestavni del splošnega dela poklicne mature. • Tistim, ki so izbrali več praktičnega izobraževanja, se v izbirnem delu poleg večjega obsega praktičnega usposabljanja pri delodajalcu ponuja v okviru odprtega dela kurikula tudi možnost usposobitve za nove poklicne kvalifikacije (denimo trgovec) ali pausposabljanje in izpopolnjevanje za potrebe samozaposlovanja, podjetništva, okoljevarstva, informatike itd.

13. Obseg splošne izobrazbe v srednjih poklicnih programih se ohrani v skladu z v letu 2010 veljavnimi izhodišči, ki so uveljavljena v izobraževalnih programih SPI, ki se uvajajo v srednje šole; • poveča se obseg splošne izobrazbe dijakov, ki so v tretjem in četrtem letniku izbrali slovenščino, matematiko in tuji jezik ter zahtevnejši pouk teh predmetov, ki so sestavni del splošnega dela poklicne mature, • njihov obseg in vsebina sta vezana na izpitni katalog iz splošnih predmetov na poklicni maturi. • Okrepi se zahtevnost temeljnega strokovno teoretičnega predmeta in dodajo ali poglobijo se nekatere kompetence, ki niso zaokrožene v nove predmete, ampak se vključujejo v vse predmete (komunikacijske spretnosti, obvladanje informacijske tehnologije, državljanska zavest….)

14. Nadaljnji razvoj poklicnih programov naj gre še naprej v smer širše zasnovanosti, za več poklicnih standardov, uveljavi se izbirnost. • 20% kurikula ostaja še naprej v pristojnosti šole v sodelovanju z delodajalci. • Poveča se obseg praktičnega usposabljanja pri delodajalcu (od sedanjih 24 tednov na najmanj 34 tednov).

15. Zaključevanje SPI • Zaključni izpit ima 3 enote in je internega značaja. Zaključni izpit se lahko opravi po delih - omogoča se opravljanje posameznih delov glede na izbiro dijaka. • Dijak z zaključnim izpitom dobi vsaj eno poklicno kvalifikacijo. • Z zaključnim izpitom se pridobi srednja poklicna izobrazba in ustrezne poklicne kvalifikacije.

16. Kdor opravi uspešno izbirne predmete splošnega dela poklicne mature, lahko opravlja te predmete skupaj z dijaki SSI. Če je uspešen, izpolni pogoj za vpis v višje strokovno izobraževanje na istem strokovnem področju. • Opravi torej kvalifikacijski izpit za vpis v višje strokovno šolstvo, ne pridobi pa srednje strokovne izobrazbe in poklicne kvalifikacije na ravni srednjega strokovnega izobraževanja. Za to je treba opraviti poklicno maturo v celoti.

17. Dijak, ki je izbral več praktičnega izobraževanja, lahko opravlja mojstrski, delovodski in poslovodski izpit po 2,5 letih delovnih izkušenj, sicer velja 3 leta delovnih izkušenj. • Dijak, ki je izbral več praktičnega izobraževanja, lahko pod določenimi pogoji – opravljen mojstrski,delovodski in poslovodski izpit – opravi splošno izobraževalne predmete na ravni poklicne mature in nadaljuje šolanje na višji strokovni šoli.

18. Ves čas srednjega poklicnega izobraževanja se omogoča dijaku tudi prestop v SSI, seveda pod določenimi pogoji oziroma ob izpolnjevanju diferenc.

19. STANJE • večina nadaljuje izobraževanje (93%) • delež dijakov, ki opravlja dodatni maturitetni predmet, se povečuje (od 6% na 13 %) • povpraševanje po delovni sili s SSI je na trgu dela manjše (premalo strokovnih in praktičnih znanj) • zaposlovanje na delovnih mesti, kjer je zahtevana druga izobrazba

20. PREDLOGI • Programi trajajo 4 leta, so zasnovani praviloma na več poklicnih standardih • Splošno izobraževalni del ostaja v do sedaj uveljavljenem obsegu, ostaja tudi odprti kurikul v dosedanjem obsegu

21. Zaključevanje SSI • Poklicna matura ima 4 enote; materin jezik, matematika in tuji jezik ( ta dva sta izbirna) so eksternega značaja • Poklicna matura dajeizobrazbo in kvalifikacijo za vstop na trg dela, omogoča pa tudi vključitev v višje in visoko strokovno izobraževanje • Odpravi se možnost za vpis v univerzitetno izobraževanje z opravljanjem 5. predmeta iz splošne mature • Zagotavlja se brezplačna priprava na splošno maturo v maturitetnem tečaju

22. V tretjem letniku se omogoči dijakom, ki bi si želeli odpreti pot v univerzitetno izobraževanje, okrepljeno pripravo na opravljanje splošno izobraževalnih predmetov (materni jezik, matematika, tuji jezik) na ravni splošne mature. • Pogoj za izbiro je najmanj ocena 4 pri teh predmetih v drugem letniku. • Če se dijak odloči, da opravlja splošno izobraževalni del splošne mature, izpolni tudi obveznost splošno izobraževalnega dela poklicne mature. • Opravljeni izpiti iz treh predmetov splošne mature in opravljena poklicna matura omogočajo vpis v univerzitetno izobraževanje na istem strokovnem področju (pogoje se določi v univerzitetnih programih).

23. STANJE • večina diplomantov SPI nadaljuje izobraževanje (86%) • Doseganje nižjega uspeha na PM • Nadaljnje izobraževanja (VIŠ) • zaposlovanje na delovnih mesti, kjer je zahtevana druga izobrazba

24. PREDLOGI • Z uvedbo 4 letnega SPI izobraževanja in možnostjo zaključka SPI programa, ki omogoča nadaljevanje izobraževanja na VSŠ postane PTI nekonsistenten • Funkcijo prevzame: • SPI, ki pripravlja za neposredno nadaljevanje izobraževanja na Višjih strokovnih šolah • dijaki SPI se lahko vključijo v ustrezen SSI program s priznavanjem znanj SPI

25. STANJE • Višje strokovne šole trajajo dve leti in niso visokošolske ustanove • Niso omejene le na tehnične poklice • Izobraževalni program je naravnan na takojšen vstop na trg dela • od njihovega nastanka vpis rasel, v zadnjih petih letih pa se je rast nekoliko ustalila

26. PREDLOGI • Višješolsko strokovno izobraževanje je del terciarnega izobraževanja, vendar ima svoje specifične značilnosti • V ureditvi terciarnega izobraževanja je treba še naprej zagotavljati, da se z višješolsko izobrazbo pridobiva posebne poklicne kvalifikacije

27. Poklicni tečajDileme Ali je poklicni tečaj še potreben če je: • Poklicni tečaj predvsem v funkciji prekvalifikacije. • Za ohranjanje istega izobraževalnega standarda nujno izobraževanje po enem izobraževalnem programu (ob upoštevanju možnosti za različne izobraževalne poti). • Poklicni tečaj zgolj ena od izobraževalnih poti in ne ločen izobraževalni program, ki vodi do enotnega izobraževalnega standarda (usposobljenost na ravni srednje (poklicne in) strokovne izobrazbe). • Za gimnazijce, ki želijo doseči 1. poklic prav tako pogoj, da izobraževalni standard dosežejo po enakem izobraževalnem programu kot dijaki srednjih (poklicnih in) strokovnih šol.