1 namen 2 vsebina 3 obveznosti 4 predavanja 5 rubikon 6 druge oblike 7 izpit 8 literatura n.
Skip this Video
Loading SlideShow in 5 Seconds..
Evropsko pravo človekovih pravic PowerPoint Presentation
Download Presentation
Evropsko pravo človekovih pravic

play fullscreen
1 / 36
Download Presentation

Evropsko pravo človekovih pravic - PowerPoint PPT Presentation

goldy
150 Views
Download Presentation

Evropsko pravo človekovih pravic

- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - E N D - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -
Presentation Transcript

  1. Evropsko pravo človekovih pravic 1. Namen 2. Vsebina3. Obveznosti 4. Predavanja 5. Rubikon6. Druge oblike7. Izpit 8. Literatura

  2. Posebnosti bolonjskega programa *Predmet EPČP se je začel razvijati pred več kot desetimi leti kot Pravo SE. *Stalnica predmeta so učbenik EPČP (v pripravi je novi), vsakoletna ekskurzija na ESČP v Strasbourg (naslednje leto že 15-tič), študentska predstavitev sodb ESČP in tekmovanje Rubikon (naslednje leto že osmič). *Po bolonjskem programu gre za izbirni predmet 2., 3. in 4. letnika, ki se izvaja v poletnem semestru. *Manjši poudarek je dan institucionalni zgradbi SE, večji poudarek pa praksi ESČP kot najpomembnejšega sodišča za varstvo pravic na planetu.

  3. Začetki: dva profesorja, trije asistenti in devet študentov PSE s sodnikom dr. Boštjanom M. Zupančičem v ESČP

  4. Prve obsodbe Slovenijepred ESČP:Rehbock v.Slovenija, Matko v. Slovenija

  5. 1. Namen • Seznanitev s SE kot vseevropsko organizacijo, ki si prizadeva za širjenje in utrjevanje demokracije ter varstvo človekovih pravic. Usposobitev za analizo sodb ESČP in v njih določenih standardov. • Poseben poudarek je dan delovanju ESČP, kot institucije, pred katero lahko vsakdo od 800 milijonov Evropejcev iz 47 držav članic toži državo, ki krši v EKČP zapisane človekove pravice. • Še pred sedmimi leti je bila Slovenija med najmanjkrat (štirikrat) obsojenimi državami pred ESČP? Trenutno je število sodb, ki se nanašajo nanjo 505 ! Obsodilne zadevajo dolžino trajanja sojenja in (ne)učinkovita pravna sredstva. Možnost, obrniti se na ESČP, ni več samo načelna ali teoretična, postaja realna. • Zakaj je praksa ESČP pomembna za vsakega pravnika (odvetništvo, pravobranilstvo, sodišča, državna uprava, parlament itd.), pa tudi vsako državljanko in državljana? • Usposabljanje za napovedovanje izida sporov pred ESČP.

  6. Namen Po zaslugi ESČP je sojenje v Sloveniji krajše (Lukenda), policija je vljudnejša (Rehbock, Matko), zdravniki bolj pazijo, da ne bi prišlo do usodnih napak (Šilih), odpravlja se prenatrpanost zaporov (Štrucl, Mandić in Jović), oblast pa doslednejše izpolnjuje obveznosti iz odločb Ustavnega sodišča (Kurić). ESČP lajša težave žrtev množičnih kršitev Kurdov v Turčiji, Čečenov v Rusiji, Romov, pa tudi, ko gre za premoženjske pravice (Broniowski v. Poljska) in omejevanje pravic zapornikov po vsej Evropi (Hirst v. UK). Kje srečujem študente, ki so vpisali ta predmet v zadnjih nekaj letih: na ESČP, v drugih institucijah SE, državnem pravobranilstvu, v diplomatskem predstavništvu Slovenije v Strasbourgu, kot asistente na fakultetah in na doktorskih študijih po Evropi. Malo nas je ...

  7. Rdeča nit predmeta je Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu, ki ga teorija uvršča med naddržavne institucije

  8. 2. Vsebina • Nastanek, širitev, razvoj in položaj SE • Primerjava z EU in OZN: moč argumentov • Institucionalna struktura SE • EKČP in druge konvencije SE • EKČP in druge pogodbe o človekovih pravicah • ESČP, čudežni otrok SE: nikjer drugje v svetu ne more državljan tožiti države zaradi kršitve ČP • Delovanje in sodna praksa ESČP • SE in Slovenija: zastopanost v organih SE • ESČP in Slovenija: sojenje v razumnem roku (Lukenda), policijsko nasilje (Rehbock, Matko), zdravniške napake (Šilih), izbrisani (Kurić), prezasedenost zaporov (Štrucl) itd. • EU, Lizbonska pogodba in človekove pravice

  9. Srečanja s predsednikoma ESČP dr. Wildhaberom in Costo, ki kažejo na stanje odnosov med ESČP in Slovenijo.

  10. 3. Obveznosti • Vsi pravniki potrebujejo neko minimalno znanje iz evropskega prava človekovih pravic in delovanja ESČP. • Ta minimum je mogoče pridobiti na podlagi predavanj in literature. • Po prvem semestru je čas za aktivnejši pristop: predstavitev ene od sodb ESČP, strokovna ekskurzija na ESČP v Strasbourg, sodelovanje na tekmovanju Rubikon in v simulacijah sodnih obravnav. • Celotno gradivo za izpit (razen najnovejše sodne prakse) je v knjigi: Evropsko pravo človekovih pravic, izbrana poglavja, PF, Ljubljana, 2007. Pripravlja se nova izdaja. • Predstavitve sodb bodo v dveh skupinah, ker so po ocenah v anketi študentov preveč obremenjevale predavanja. • Kdor se ne bo odločil za poglobljeni prikaz ene od sodb, bo moral poznati temeljno vsebino vseh, ki bodo predstavljene.

  11. Predavanje dr. Boštjana M. Zupančiča na ESČP 2007

  12. ESČP Ekskurzija Strasbourg

  13. 4. Predavanja • Doslej so med drugimi predavali: dr. Franc Grad, dr. Igor Kaučič, dr. Boštjan M. Zupančič, dr. Marko Ilešič, Matjaž Hanžek, Franc Testen, mag. Andraž Teršek, mag. Benjamin Flander, mag. Matevž Krivic, dr. Mirjana Lazarova Trajkovska in nekaj nekdanjih študentov. • Predavanja so na PF (ponedeljek ob 10,15 uri v seminarju IV v kletnih prostorih), druge oblike pa lahko tudi na Ustavnem sodišču, na sedežih SE in ESČP v Strasbourgu, sedeže Sodišča EU v Luksemburgu. • Za vsako predavanje in predstavitve sodb so pripravljene Power Point (ali Turning Point) prezentacije.

  14. Predstavitev predavatelja Redni profesor za ustavno pravo, nekdanji poslanec in sodnik ustavnega sodišča, član ustavne komisije, ki je predlagala Ustavo, sedaj predsednik Društva za ustavno pravo Slovenije in član Beneške komisije ter avtor številnih člankov in knjig, med katerimi zadnji dve govorita o varstvu pravic pred ESČP in ustavnim sodiščem (Ustavni sodnik med negativnim in pozitivnim aktivizmom, Študentska založba, 2010).

  15. Sodišče EU, Luksemburg

  16. Palača človekovih pravic, 2007

  17. Strasbourg 2007 Ambrus Družina Strojan Položaj Romov v Franciji in Italiji Pogovor študentov z evropskim ombudsmanom Thomasom Hammarbergom in veleposlanico Boletovo

  18. 5. Tekmovanje v predstavitvi sodb ESČP “Rubikon” • Študent (lahko tudi tisti, ki ni vpisal Prava SE) pripravi predstavitev posameznega primera iz prakse ESČP, ki ni slovenski. Izbira lahko med kakšnimi 30.000 sodbami. • Predstavitev traja 10 do 12 minut, zaželena je uporaba Power Point prezentacije. • Najboljših šest se uvrsti na zaključno tekmovanje, ki poteka pred ugledno komisijo profesorjev in sodnikov. • Od leta 2011 sodelujejo študentje štirih drugih fakultet iz Slovenije.Letosbodopovabljenitudi slovenskištudenti prava iz zamejstva (A, I, H). • Prvi trije bodo tudi nagrajeni (priznanja in knjižne nagrade, ki jih prispevata katedra in Študentski svet). • Zmagovalka, če je s PF v Ljubljani, je oproščena izpita.

  19. Rubikon 2006Zmagovalka: Nina ScortegagnaPredstavitve je ocenjevala komisija v sestavi dr. Janez Čebulj, predsednik US, Franc Testen, predsednik VS in Liana Kalčina, vodja IDC SE.

  20. Rubikon 2007 med nastopom poznejše zmagovalke Staše Nunič V ozadju člana komisije: varuhinja Čebaškova in igralec Boris Kobal

  21. Franc Testen, dr. Dragica Wedam Lukić in Nejc Brezovar v komisiji Rubikona 2008

  22. Najboljši trije na tekmovanju Rubikon 2008 Nina Zupan

  23. Rubikon 2009posnetke finala si lahko ogledate na internetu: mojvideo.com 1. Denis Švigelj s primerom Mastromatteo v. Italija, 2. Jana Horvat - Pretty v. GB, 3. Tjaša Radinja - Kamasinski v. Avstrija, 4. Matija Žgur - Turška socialistična stranka v. Turčija, 5. Vanja Ferlež - T. v. GB in V. v. GB, 6. Ana Kastelec - Cakizi v. Turčija ter 7. izven konkurence študenta iz programa Erasmus Francis Robichaud (Kanada) in Raphael Escarmants (Francija) s temo "The Northwest Passage" (Severozahodni prehod).

  24. Zmagovalka Rubikona 2010 Sanda Šabič Kaj ste ugotovili kot skupno značilnost vseh petih tekmovanj?

  25. Rubikon 2011 4.maja 2011 je potekalo šesto finale tekmovanja Rubikon. Video posnetek tekmovanja so objavile Študentske novice (Jan Merc) in si ga lahko ogledate na naslednjem naslovu: http://www.youtube.com/watch?v=mT91tyN8i_M Po tekmovanju je bila razprava Debatnega kluba PF o volilni pravici zapornikov(v angleščini), ki si jo lahko ogledate na naslovu:http://www.youtube.com/watch?v=reFk1mXpYDA

  26. Rubikon 2012Tekovalci in člana komisije Boris Kobal in dr. Dragan Petrovec Video povzetek Rubikona 2012: http://www.youtube.com/watch?v=cbxG6zI4OAg&feature=youtu.be

  27. 6. Druge oblike • Obravnava primera Mastromatteo v. Italija, ki so ga študentje spremljali na ESČP. • Simulacija primerov Rehbock v. Slovenija (policijsko nasilje), Dickson v. Združeno kraljestvo (umetna oploditev) in Gäfgen v. Nemčija (nasilje nad ugrabiteljem). • Simulacije primerov pred Ustavnim sodiščem (pridržanje v psihiatrični ustanovi, pravica zasebnega tožilca, da vloži ustavno pritožbo). • Pisanje ločenih mnenj v zadevi Üner v. Nizozemska (izgon turškega državljana). • Reševanje problemov na predlog Varuhinje človekovih pravic.

  28. Simulacija primera Rehbock v. Slovenija v prostorih US, 2003

  29. E r a s m u s

  30. 7. Izpit • Izpit je usten. • Predstavitev primera z ESČP ni obvezna. Kdor se zanjo odloči, dobi eno od vprašanj iz svojega primera. • Sicer se eno od vprašanj nanaša na institucionalno strukturo SE in njegove konvencije, drugo na delovanje in sodno prakso ESČP.

  31. V tej knjigi je vse, razen nove sodne prakse, kar potrebujete za izpit.

  32. 8. Literatura • Ribičič Ciril, Evropsko pravo človekovih pravic, izbrana poglavja, Pravna fakulteta, Ljubljana, 2007 ali • Janis M., Kay R., Bradley A., European Human Rights Law, Oxford, 2004 • Kukec Bojan, Odvetnik in državljan pred ESČP, Ljubljana, 2008 • Florence Benoit-Rohner in Heinrich Klebes, Pravo Sveta Evrope, IDC SE, Ljubljana 2007 • Pregled konvencij in sodne prakse ESČP na www.coe.si in www.coe.int (Hudoc) • Power Point prezentacije predavanj in predstavitev sodb • Video posnetki javnih obravnav pred ESČP in tekmovanja Rubikon

  33. Knjiga Odvetnik in državljan pred ESČP je izšla leta 2008.

  34. Namesto zaključka Črni oblaki nad ESČP: Ratifikacija protokola št. 14 (ki naj razbremeni sodišče); Obotavljanje EU, ali bi pristopila k EKČP; Odkrito nasprotovanje oblasti v Združenem kraljestvu, da bi uresničile sodbi v zadevah Hirst v. UK in Greens v. UK (volilna pravica zapornikov.