slide1 n.
Download
Skip this Video
Loading SlideShow in 5 Seconds..
Kako zagotoviti integriteto zunanjega in notranjega revizorja? PowerPoint Presentation
Download Presentation
Kako zagotoviti integriteto zunanjega in notranjega revizorja?

Loading in 2 Seconds...

play fullscreen
1 / 49

Kako zagotoviti integriteto zunanjega in notranjega revizorja? - PowerPoint PPT Presentation


  • 175 Views
  • Uploaded on

I N T E G R I T E T A . Kar ni pravično, ne stori. Kar ni resnično, ne govori. . Kako zagotoviti integriteto zunanjega in notranjega revizorja?. Zoran Mladenovič. Struktura predstavitve . vpliv različnih dejavnikov na etično ravnanje (podmnožica: integriteta) revizorja ;

loader
I am the owner, or an agent authorized to act on behalf of the owner, of the copyrighted work described.
capcha
Download Presentation

PowerPoint Slideshow about 'Kako zagotoviti integriteto zunanjega in notranjega revizorja?' - gaura


An Image/Link below is provided (as is) to download presentation

Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author.While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server.


- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - E N D - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -
Presentation Transcript
slide1

I N T E G R I T E T A

Kar ni pravično, ne stori. Kar ni resnično, ne govori.

Kako zagotoviti integriteto zunanjega in notranjega revizorja?

Zoran Mladenovič

struktura predstavitve
Struktura predstavitve
  • vpliv različnih dejavnikov na etično ravnanje (podmnožica: integriteta) revizorja;
  • proces obvladovanja tveganj neetičnega ravnanja.
  • načrt integritete in revizor;
kako razumeti pomen besede integriteta
Kako razumeti pomen besede INTEGRITETA:
  • Integritetaje koncept, ki zajema dosledno stanovitnost dejanj, vrednot, metod, meril, načel, pričakovanj in posledic.
  • V domeni etike pa je integriteto potrebno razumeti kot POŠTENOST in VESTNOST (natančnost in točnost) posameznikovih dejanj.
  • Integriteto pojmujemo tudi kot nasprotje hipokrizije oziroma hinavščine. Nanaša pa se na notranjo dosledno stanovitnost karakterja, ki se kaže v njegovi neoporečnosti oziroma kreposti.
  • Lahko torej sklenemo, da je nekdo pošten oziroma “poseduje integriteto” le v tolikšni meri kolikor DELUJE V SKLADU Z VREDNOTAMI, PREPRIČANJI IN NAČELI za katere trdi, da jih poseduje.
slide5

Etično/Neetično

ravnanje

Organizacijski dejavniki ki vplivajo

na etično in neetično ravnanje

Organizacijska

kultura

Blažilci

(moralne

vrednote

posameznika)

Strukturne

spremenljivke

stebri dru bene integritete
Stebri družbene integritete

Trajnostni

razvoj

Sistem družbene integritete

Sodna

veja

oblasti

Mediji

Politična

volja

Zasebni

sektor

Reforme

za

Izboljšanje

kakovosti

upravljanja

v javnem

sektorju

Institucije

Nadzora

(proti-

korupcijske

komisije,

Varuh

čov. pravic,

Vrhovne

revizijske

institucije

Osveščenost

javnosti

Parlament

Ljudstvo (davkoplačevalci)

Vir: Langseth, Pope, and Stapenhurst (1997).

sistem dru bene integritete
Sistem družbene integritete
  • Gre za enostaven koncept: osem institucij opredeljenih na predhodni prosojnici je soodvisnih in SKUPAJ podpirajo koncept “družbene integritete”, podobno kot stebri podpirajo streho neke hiše (glej sliko).
  • Analogno velja tudi naslednje: če TRDNOST posameznega stebra oslabi, se s tem poveča pritisk na ostale stebre.
  • Če pa oslabi trdnost večjega števila stebrov, se bo streha, ki jo stebri podpirajo nagnila kar bo posledično povzročilo, da se okrogla figura, ki ponazarja “trajnostni razvoj družbe” nekontrolirano in nepovratno “odkotali”.

8

razmerje javni zasebni sektor in vpliv na osve enost javnosti
Razmerje: Javni – Zasebni sektor in vpliv na osveščenost javnosti

Nobelovec Joseph Stiglitz: Geithnerjev načrt je v bistvu “rop ameriškega ljudstva”; naslov te dni na prvi strani NY Posta: “Ne tako hitro vi pohlepni bastardi (izrodki)” – ko so načrtovali izplačilo bonusov.

primer prevar v javnem sektorju u s fed federal reserve
Primer prevar v javnem sektorju - U.S. FED - Federal Reserve

Kam je izginilo $9 trillion USD? Ameriška centralna banka FED - U.S. Federal Reserve nima evidentiranih in ne zna pojasniti zakaj ni evidentirala za $9 trillion USD izven bilančnih poslovnih dogodkov.Prav tako nihče v ameriški centralni banki NE VE kaj je vplivalo na oslabitev portfelja naložb v višini 2 trilionov USD .

12. Maja 2009, Generalna Inšpektorica Elizabeth Coleman ni znala pojasniti povečanje aktive FED-a za več kot 1 trillion, ki se je zgodila od septembra 2008. Ko se je inšpektorica zagovarjala pred odborom ameriškega parlamenta (Congress), je ugotovila, da ni pristojna za nadzor nad centralno banko.

Vir: Julie Crawshaw, “Federal Reserve Cannot Account for $9 Trillion,” Newsmax.com. May 12, 2009.

http://www.dailymarkets.com/economy/2009/05/14/federal-reserve-cannot-account-for-9trillion/

10

stebri dru bene integritete1
Stebri družbene integritete

Trajnostni

razvoj

Sistem družbene integritete

Sodna

veja

oblasti

Mediji

Zasebni

sektor

Politična

volja

Reforme

za

Izboljšanje

kakovosti

upravljanja

v javnem

sektorju

Institucije

Nadzora

(proti-

korupcijske

komisije,

Varuh

čov. pravic,

Vrhovne

revizijske

institucije

Osveščenost

javnosti

Parlament

Ko se

celo

stebri

podirajo,

kaj naj

počne

pravični?

(Psalm 11:3)

Ljudstvo (davkoplačevalci)

Vir: Langseth, Pope, and Stapenhurst (1997).

ravni moralnega razvoja 2
Ravni moralnega razvoja_2
  • Je stopnja posameznikove neodvisnosti, ki je posledica dejstva, da je posameznik pri odločitvah moralne narave vse manj odvisen od zunanjih vplivov
  • Prva raven se začne z odločitvami, ki zajemajo odločanje o tem kar je prav in narobe zgolj na podlagi pričakovanih posledicah za posameznika
ravni moralnega razvoja 3
Ravni moralnega razvoja_3
  • Bolj kot se nivo moralne razvitosti povečuje, bolj so odločitve neodvisne od zunanjih dejavnikov
  • Posamezniki z visoko moralno razvitostjo sprejemajo samostojne moralne odločitve ne da bi jim to zapovedovale katerikoli zunanje avtoritete
slide18

Determinante pomena etičnosti dogodka, ki mu ga pripisuje posameznik

Kolikšna je stopnja soglasja o tem, da je aktivnost neprimerna?

Kako verjetno je, da bo aktivnost povzročila škodo?

Koliko ljudi bo z našim dejanjem oškodovano?

Soglasje o pravičnosti dejanja

Verjetnost nastanka škode

Obsežnost škode

Pomen

etičnosti

dogodka

Neposrednost nastanka škode

Koncentracija

učinka

Moč vpliva na žrtev našega dejanja

Kako zgoščen je učinek našega dejanja na žrtev?

Ali bodo posledice dejanja takoj očitne?

Kako dobro poznamo potencialno žrtev našega dejanja?

vpliv zaznave eti nosti dogodka na odlo anje 1

Obsežnost posledic

  • Družbene posledice
  • Verjetnost učinka
  • Časovna neposrednost nastanka posledic
  • Poznavanje žrtev
  • Koncentracija učinkov
Vpliv zaznave etičnosti dogodka na odločanje_1
  • Zaznava etičnosti

dogodka

    • Je stopnja do katere

posameznik dogodek

zaznava kot etično

vprašanje

    • Šest dejavnikov
vpliv zaznave eti nosti dogodka na odlo anje 2

Obsežnost

posledic

Pomen

etičnosti

dogodka

Vpliv zaznave etičnosti dogodka na odločanje_2
  • Obsežnost posledic
    • Pričakovani nivo vpliva/učinka
    • O vplivu govorimo ne glede na to ali gre za pozitivne ali negativne posledice
vpliv zaznave eti nosti dogodka na odlo anje 3

Družbeni

konsenz

Obsežnost

posledic

Pomen

etičnosti

dogodka

Vpliv zaznave etičnosti dogodka na odločanje_3
  • Družbeni konsenz
    • Intenzivnost prepričanja posameznikov neke družbe o tem, da je neko dejanje bodisi dobro bodisi slabo
    • Razlike v populaciji znižujejo stopnjo družbenega konsenza
vpliv zaznave eti nosti dogodka na odlo anje 4

Verjetnost

dogodka

Obsežnost

posledic

Družbeni

konsenz

Pomen

etičnosti

dogodka

Vpliv zaznave etičnosti dogodka na odločanje_4
  • Verjetnost dogodka
    • Kako verjeten je dogodek v očeh posameznikov
    • Večja kot je verjetnost nastanka posledic nekega dogodka, večja je zaznava odgovornosti etičnega ravnanja
vpliv zaznave eti nosti dogodka na odlo anje 5

Verjetnost

dogodka

Takojšnji

učinek

Družbeni

konsenz

Obsežnost

posledic

Pomen

etičnosti

dogodka

Vpliv zaznave etičnosti dogodka na odločanje_5
  • Takojšnji učinek
    • Interval med trenutkom aktivnosti in nastopom posledice
    • Daljši kot je ta interval, nižja je intenzivnost s zaznave posameznikov o etičnih vprašanjih povezanih z dogodkom
vpliv zaznave eti nosti dogodka na odlo anje 6

Verjetnost

dogodka

Takojšnji

učinek

Družbeni

konsenz

Obsežnost

posledic

Povezanost

Pomen

etičnosti

dogodka

Vpliv zaznave etičnosti dogodka na odločanje_6
  • Povezanost z “žrtvijo”
    • Intenzivnost povezanosti odločevalca s tistimi na katere njegove odločitve vplivajo
    • Tesna povezanost narekuje večjo obzirnost glede posledic ravnanja
    • Tesnejša povezanost povečuje občutek o tem, da je odločitev povezana z vprašanji etične narave.
vpliv zaznave eti nosti dogodka na odlo anje 7

Verjetnost

dogodka

Takojšnji

učinek

Obsežnost

posledic

Družbeni

konsenz

Koncentracija

učinkov

Povezanost

Pomen

etičnosti

dogodka

Vpliv zaznave etičnosti dogodka na odločanje_7
  • Koncentracija učinkov
    • Učinek odločitve vpliva zgolj na nekaj posameznikov ali pa učinke občuti večje število posameznikov
    • Večja koncentracija učinkov, ki vpliva na majhno število posameznikov povečuje zavedanje o odgovornosti za etično odločanje
povzetek modela o pomenu eti nega dogodka 1
Povzetek modela o “pomenu etičnega dogodka”(1)
  • Vsak posameznik pri svojem odločanju ocenjuje vse dejavnike.
  • Njegova ocena daje pomen oziroma stopnjo etičnosti vsakemu dogodku.
  • Poljubni dogodek je z vidika posameznika bolj ali manj ali pa popolnoma nepovezan z etičnostjo odločanja.
  • Takšna presoja vpliva na presojo, namen in posledično ravnanje
  • V splošnem zadeve (dogodki) s pripisanim večjim pomenom etičnosti pri odločanju vplivajo na nastanek “etične dileme/precepa”,
  • kar pri posamezniku ustvarja pozitivno vzročno posledično povezavo z etičnostjo njegovega ravnanja. Obstoj etičnega precepa pozitivno vpliva na etično ravnanje.(Singhapakdi et al., 1996)
  • To potrjuje večina empiričnih raziskav.
povzetek modela o pomenu eti nega dogodka 2
Povzetek modela o “pomenu etičnega dogodka”(2)
  • Študija malezijskega mednarodnega raziskovalnega inštuta s področja računovodstva in revizije (Accounting Research Institute & Faculty of Accountancy,Universiti Teknologi MARA) je pokazala visoko pozitivno korelacijo med zaznavo pomena etičnosti dogodka in vsemi tremi nivoji etičnosti revizorjevega odziva: presoje, namere in ravnanja.

Zaznava Etičnost Etične Etično

pomena presoje namere ravnanje

etičnosti

dogodka

povzetek modela o pomenu eti nega dogodka 3
Povzetek modela o “pomenu etičnega dogodka”(3)
  • ŠtudijaBoston College, ki se je osredotočila na preizkušanje uporabnosti Johnsonovega modela etičnega odločanja pri preučevanju etičnega ravnanja revizorjevje pokazala :
  • Glede pomembnosti posameznih dejavnikov, ki vplivajo na štiri faze revizorjevega ravnanja je bilo ugotovljeno, da je vsak od šestih dejavnikov relevanten za etične odločitve revizorja,
  • Med vsemi dejavniki po pomembnosti vplivanja na etičnost odzivanja revizorja izstopata dejavnika: OBSEŽNOST VPLIVA in VERJETNOST VPLIVA,
  • Študija je potrdila pozitiven vpliv etičnih kodeksov na etičnost ravnanja revizorjev, enaki rezultati tudi pri izobraževanju revizorjev o etičnih vprašanjih ravnanja revizorjev
povzetek modela o pomenu eti nega dogodka 4
Povzetek modela o “pomenu etičnega dogodka”(4)
  • Šest študijHarward Bussiness School, University of North Carolina at Chapel Hill, Tepper Business School, Carnegie Mellon University je pokazalo naslednje rezultate:
  • Namen študij je bil dokazati, da informacija o vrsti učinka pristransko vpliva na samo etičnost presoje etično vprašljivega ravnanja.
  • Študije opozarjajo, da je sicer enako ravnanje revizorjev deležno različne presoje etičnosti in sicer v odvisnosti od rezultatov, ki jih takšno ravnanje povzroča.
  • Enako etično ravnanje je podvrženo RAZLIČNI kritiki in sankcijam samo, ker le-to povzroča negativne učinke in to kljub temu, da so bili rezultati plod slučajnih spremenljivk.
  • Študije tudi pokažejo, da posamezniki ocenjujejo določeno ravnanje kot manj etično, bolj vredno obsodbe in ostrega kaznovanja kadar le-to pripelje do neželenih posledic, čeprav so ti isti posamezniki to ravnanje preden so izvedeli za rezultat šteli za povsem etično ravnanje.
povzetek modela o pomenu eti nega dogodka 5 1
Povzetek modela o “pomenu etičnega dogodka”(5_1)
  • ŠtudijaThe University of Melbourne , The University of Western Australia, The Australian National University je pokazala naslednje rezultate:
  • Namen študij je bil preučiti korelacijo med stopnjo etičnosti, ki ga dogodku pripisuje revizor in opustitvijo nujnih aktivnosti povezanih s kakovostjo revizijskega dela. (znižanjem kakovosti revidiranja – RAQ – reduced audit quality)
  • V študiji je bilo analiziran vpliv dejavnikov: obsežnost učinka in verjetnost učinka za revizorja na znižanje kakovosti revizijskega dela (RAQ je zajela sedem najpogostejših načinov znižanja kakovosti revijskih postopkov).
povzetek modela o pomenu eti nega dogodka 5 2
Povzetek modela o “pomenu etičnega dogodka”(5_2)
  • ŠtudijaThe University of Melbourne , The University of Western Australia, The Australian National University je pokazala naslednje rezultate:
  • Znižanje kakovosti revizrjevega dela (RAQ) je študija enačila s spodaj navedenimi opustitvami oziroma dejanji zmanjšanje kakovosti.
  • Tako so bila kot znižana kakovosti revizijskega dela preučevana naslednja dejanja revizorjev.
  • 1. Opustitev podrobnega preizkušanja vprašljivih/nenavadnih zadev
  • 2. Opustitev preizkušanja vseh enot izbranih v vzorec
  • 3. Opustitev podrobnega preizkušanja strokovno zahtevnih zadev
  • 4. Sprejetje pomanjkljivih obrazložitev predstojnika revidiranca
  • 5. Sprejetje neresničnih odobritev (neverodostojni podpisi..)
  • 6. Navidezno pregledovanje podporne/razlagalne dokumentacije
  • 7. Opustitev preizkušanja nenavadnih enot izbranih v vzorec
povzetek modela o pomenu eti nega dogodka 5 3
Povzetek modela o “pomenu etičnega dogodka”(5_3)
  • Študijaje pokazala naslednje rezultate:
  • Ugotovljeno je bilo, da
    • Revizorji vseh sedem dejanj obravnavajo kot nesprejemljiva dejanja, (obstoj korelacije med družbenim konsenzom, da so ta dejanja nesprejemljiva in etičnostjo odzivom revizorja)
    • Se odziv revizorjev spremeni v kolikor obstaja nizka verjetnost, da bo nadrejeni odkril posamezno (prej omenjeno) dejanje opustitve kakovosti revizijskih postopkov,
    • Revizorji ocenjujejo, da bo najlažje odkriti “Opustitev podrobnega preizkušanja strokovno zahtevnih zadev“ (dejavnik percepcije verjetnosti nastanka posledic..) in najteže odkriti “Opustitev preizkušanja nenavadnih enot izbranih v vzorec”
    • Pri analizi korelacije med dejavnikom zaznave obsežnosti posledic za revizorja in dejanji znižane kakovosti revizijskih postopkov pa je za revizorje najpomembnejše opustitev “Sprejetje neresničnih odobritev (neverodostojni podpisi..)” – Revizor opustitev tega dejanja povezuje za najhujšimi posledicami zanj.
    • Študija je torej potrdila, da različna percepcija posameznih dejavnikov, ki tvorijo etičnost dogodka vpliva na etičnost ravnanja revizorja.
kaj e vpliva na eti no vedenje tudija ki vklju uje vlogo nr

Osebni dejavniki

Organizacijskidejavniki

Etično vedenje

Vodstvo

Kodeksi strokovnega in etičnega vedenja

Kaj še vpliva na etično vedenje? (študija, ki vključuje vlogo NR)

G.Dessler, 2003

povzetek modela o pomenu eti nega dogodka 5 4
Povzetek modela o “pomenu etičnega dogodka”(5_4)
  • Študija: Vpliv etičnega vodenja in vloge notranjega revizorja na odločitve računovodij pri finančnem poročanju (pripravi računovodskih izkazov) je pokazala naslednje rezultate (Accounting Faculty School of Business Administration University of Vermont, Schools of Business Wake Forest University Winston Salem)
  • Proučevan je bil torej vpliv etičnosti vodenja in vloge notranjega revizorja na ravnanje direktorja računovodstva na način evidentiranja spornih poslovnih dogodkov.
  • Ugotovljeno je bilo, da:
  • Obstaja manjša verjetnost, da bo direktor računovodstva odobril vprašljivo knjiženje poslovnega dogodka, če se sooča z močno NRS in to kljub odsotnosti etičnega vodenja.
  • Ravnanje direktorja računovodstva pa je v celoti odvisno od pomena etičnosti, ki ga računovodja pripisuje temu dogodku (torej vseh šest dejavnikov, ki vpliva na etični precep)
predlagani ukrepi za zagotavljanje integritete in eti nega ravnanja revizorja 1
Predlagani ukrepi za zagotavljanje integritete in etičnega ravnanja revizorja (1)
  • Glede na veljavno predpostavko o visoki pozitivni korelaciji med posameznikov zaznavo etičnosti pri posameznem dogodku in etičnostjo njegovega ravnanja lahko sklenemo, da je možno z ustreznim pristopom k nenehnem izobraževanju revizorjev ostriti njihovo zaznavo etičnosti pri posameznih dogodkih, kjer prihaja do odločitev revizorja.
  • S sistemom nenehnega izobraževanja, kjer prihaja do obravnav praktičnih primerov “etičnega precepa” se povečuje senzitivnost revizorjev glede etičnih vprašanj in s tem posledično povečuje etičnost njihovih odločitev.
predlagani ukrepi za zagotavljanje integritete in eti nega ravnanja revizorja 2
Predlagani ukrepi za zagotavljanje integritete in etičnega ravnanja revizorja (2)
  • Glede na tveganja različnih etičnih odzivov revizorjev v odvisnosti od posameznih dejavnikov, ki vplivajo na njihovo vedenje je potrebno skrbeti za nenehno izboljševanja nadzora nad kakovostjo revizorjevega dela.
predlagani ukrepi za zagotavljanje integritete in eti nega ravnanja revizorja 3
Predlagani ukrepi za zagotavljanje integritete in etičnega ravnanja revizorja (3)
  • Glede na inherentno tveganje za neetično ravnanje je potrebno vzpostaviti proces, ki bo omogočal obvladovanja tveganj neetičnega ravnanja.
  • V strokovnih krogih obravnavati primere neetičnih ravnanj
  • Aktivno spremljati spoštovanje kodeksa poklicne etike
potreba po nenehnem spremljanju eti nega ravnanja revizorjev
Potreba po nenehnem spremljanju etičnega ravnanja revizorjev

Včeraj

Danes

Jutri

Zakonske norme

Pričakovani standard

vedenja

Standard vedenja

Čas

Problem odklonov od etičnega vedenja je tesno povezan z uporabo statičnih izkušenj v dinamičnem okolju

38

slide39

Obvladovanje tveganja neetičnega ravnanja v organizaciji

-Signal z vrha

-Izobraževanje

-Komunikacija

-Nagrajevanje

PREPREČI

-Sistem zgodnje opozarjanja (red flags, notranje sporočanje)

-Kontrole za hitro odkrivanje

-Certificiranje zaposlenih

-Sistem samo-poročanja

-Spremljanje skladnosti ravnanja

-Revizije skladnosti z etičnimi zahtevami

ODKRIJ

-ovrednoti tveganja

-poveži tveganja z zaposlenimi

-sprejmi usmeritve in postopke v zvezi z ugotovljenimi tveganji

OPREDELI

UKREPAJ

-Odkrivanje primerov odstopanj,

-Popravljalni ukrepi

-Opravi analizo vzrokov

-Sporočanje rezultatov

OVREDNOTI

-Vzpostavitev sodil

-nenehna analiza tveganj

-poročanje in ukrepanje

-sistem izboljšav

39

Slika:Proces zagotavljanja delovanja v skladu z etičnimi standardi

slide40

Previdnost pri odzivanju na tveganje

z novimi notranjimi kontrolami ne bo

odveč

predlagani ukrepi za zagotavljanje integritete in eti nega ravnanja revizorja 4
Predlagani ukrepi za zagotavljanje integritete in etičnega ravnanja revizorja (4)
  • Poleg sistema nenehnega strokovnega izobraževanja je potrebno zagotoviti tudi strokovno telo, ki bi v javnem sektorju zagotovilo kontinuiteto in doslednostanovitnost izobraževalnih aktivnosti (na primer: Inštitut revizorjev, računovodij in finančnikov javnega sektorja z javnimi pooblastili…)
revizor in na rt integritete kaj predstavlja
Revizor in načrt integritete -Kaj predstavlja ?

Predstavlja koristno orodje za

samoregulacijo znotraj institucij z namenom:

  • aktivnega uvajanja etike,
  • doseganja višje stopnje integritete,
  • vzpostavljanja transparentnosti delovanja, ter
  • zagotavljanja učinkovitega upravljanja.
revizor in na rt integritete kaj vsebuje
Revizor in Načrt integritete - Kaj vsebuje ?
  • Oceno korupcijske izpostavljenosti institucije,
  • opis tipičnih delovnih procesov,
  • predloge za izboljšanje integritete,
  • ukrepe za pravočasno odkrivanje,

preprečevanje in odpravljanje tveganj za

korupcijo, ter

  • druge dele načrta opredeljene v smernicah

iz 50. člena ZIntPK.

ohranjanje integritete zunanjega in notranjega revizorja je klju nega pomena
Ohranjanje integritete zunanjega in notranjega revizorja je ključnega pomena..

da bi revizorji lahko . . .

Obstali

Stali

inu

sre ko kosovel tujina in mi
Srečko Kosovel: Tujina in mi

MODA

Ali verujemo vsak v neblaziranoresnico, ki jo živimo?Kaj moda, kaj evropejstvoin človeškost. BITI.

Resnica je pri nas, in akoji pomagamo do vstajenja,je s tem že rešen problemživljenja.

Živimo resnično

življenje.

Igrati se prepričanje.