1 / 32

RANA DETEKCIJA I PREPORAKI ZA TRETMAN NA KARDIOVASKULARNITE ZABOLUVAWA VO DETSKA VOZRAST

Specijalna bolnica za kardiohirurgija Filip Vtori, Skopje, Makedonija. RANA DETEKCIJA I PREPORAKI ZA TRETMAN NA KARDIOVASKULARNITE ZABOLUVAWA VO DETSKA VOZRAST. Ivan Milev, MD. Fevruari, 2006. Cardiosurgery - Skopje. ATEROSKLEROTI^NA KARDIOVASKULARNA BOLEST

fauna
Download Presentation

RANA DETEKCIJA I PREPORAKI ZA TRETMAN NA KARDIOVASKULARNITE ZABOLUVAWA VO DETSKA VOZRAST

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript


  1. Specijalna bolnica za kardiohirurgija Filip Vtori, Skopje, Makedonija RANA DETEKCIJA I PREPORAKI ZA TRETMAN NA KARDIOVASKULARNITE ZABOLUVAWA VO DETSKA VOZRAST Ivan Milev, MD Fevruari, 2006 Cardiosurgery - Skopje

  2. ATEROSKLEROTI^NA KARDIOVASKULARNA BOLEST 1970 1980 1990 2001 site pri~ini za smrt 945 878 864 874 site kardiovaskularni 496 436 368 363 ishemi~na bolest na srceto 328 250 197 187 cerebrovaskularni bolesti 102 75 64 58 maligni zaboluvawa 163 184 203 205 Tab 1: Mortalitet na 100.000 `iteli vo SAD

  3. 2/5 smrtni slu~ai vo SAD - kardiovaskularna bolest 1/4¼ od site `iteli na SAD boleduvaat od nekoja forma na kardiovaskularna bolest - Rana detekcija na rizik faktori i nivna implementacija vo detstvoto - namaluvawe na rizikot za ateroskleroza kaj vozrasnite Klini~kite manifestacii na aterosklerozata ne se prezentiraat se do adultna vozrast, no patolo{kite promeni po~nuvaat vo detstvoto

  4. Rizik faktorite za razvoj na aterosklerozata, se povrzana grupa na genetski i faktori na okolinata Nemodificira~ki faktori Modificira~ki faktori ma{ki pol dieta naprednata vozrast `ivotni naviki koronarna anatomija pu{ewe pozitivna familna istorija obeznost dislipidemija insulinska rezistencija hipertenzija hipertenzija diabetes dislipidemija Tab 2: Rizik faktori za ateroskleroza, JAMA 1999

  5. IDENTIFIKACIJA NA DECA SO RIZIK ZA RAZVOJ NA ATEROSKLEROZA Familna istorija Dietetski naviki Fizi~ka aktivnost Visina i te`ina Obeznost: totalni masti > 22% kaj ma`i i mom~iwa i > 30% kaj `eni i devojki Identifikacija: holesterol, HDL, LDL i trigliiceridi kaj sekoe dete > 2 godini, ~ii roditeli ili dedovci/babi imale KAB, CVI ili periferna arteriska bolest < 55 godi{na vozrast

  6. ALGORITAM ZA DEJSTVO I MODIFIKACII NA FAKTORITE NA RIZIK 1/Vid na ishrana i koli~ina 2/@ivotni naviki-fizi~kata aktivnost 3/Pu{ewe cigari 4/ Debelina 5/Hipertenzija 6/Dislipidemija

  7. Medikamentozen tretman na hiperholestrolemija a/ tercierni `ol~ni soli- Holestyramin b/ Niacin (sam ili vo kombinacija so `ol~ni soli) c/ HMG-CoA reduktaza inhibitori (> 18 godi{na vozrast) Medikamentozen tretman na hipertrigliceridemija a/ dieta, fizi~ka aktivnost, gubitok na telesna te`ina b/ Omega 3 masni kiselini (vozrasni) Kaj deca nema posebna terapija; nizok rizik za ateroskleroza so > trigliceridi; niska prevalencija na signifikatno poka~eni triglicieridi kaj decata

  8. ZAKLU^OK: • Rano razgovor so roditelite okolu va`nosta na balansiranata dieta, telesnata aktivnost, odr`uvawe na idealna telesna te`ina, otka`uvawe od pu{ewe • Krven pritisok od 4 godi{na vozrast, povremeno • Lipiden status dete vo bliskata familija anamneza za manifestacii na ateroskleroza < 55 godi{na vozrast. • Modifikacija na faktorite na rizik, kaj deca so mo`nost za rana ateroskleroza (HTA, HLM, familna optovarenost) • Sovetuvawe so pedijatriski kardiolog kaj sekoe dete kade dietetskite merki ili fizi~kata aktivnost se bez uspeh, i vklu~uvawe na farmakolo{ka terapija.

  9. NEVINI (FUNKCIONALNI) • SRCEVI [UMOVI • Na izgled normalnite deca mo`e da imaat srcevi {umovi • Srcevite {umovi ne se sekoga{ nevini i vo mal procent zna~at postoewe na revmatska ili kongenitalna srceva maana • Obvrska na sekoj pedijatar e da gi prepoznae nevinite srcevi {umovi i da gi razlikuva od onie koi zna~at ~ista patologija.

  10. SRCEVI TONOVI I [UMOVI • Srcevite tonovi nastanuvaat kako rezultat na naglo zabavuvawe na protokot na krvta niz srcevite strukturi (valvuli) • Potekloto na nevinite {umovi ne e identi~no so ona kaj organskite {umovi

  11. VSM/NEVIN [UM • Ranata dijagnoza e neophodna za da se izbegne: • Pogre{na(neto~na) dijagnoza - go vlo{uva hemodinamskiot status i klini~kata slika i se prolongira lekuvaweto na VSM • Hiperdijagnoza - nepo`elni limitacii pri sportuvawe, maj~instvo, vrabotuvawe, osiguruvawe...

  12. ^EKORI VO DETERMINIRAWE NA SRCEVITE [UMOVI • Anamneza i klini~ki status • Merewe visina, te`ina, obem na glava (kaj doen~iwa), respiratorna frekvencija, arteriski pritisok na race i noze • Prekordijalna inspekcija i palpacija, puls na karotidi i ekstremiteti, cijanoza. • Auskultacija

  13. KLINI^KATA DIJAGNOZA E KLASI^EN TRIJAS OD: • Nema anamneza za organsko srcevo zaboluvawe • 2. Fizikalen naod za obi~en nevin {um • 3. Nema dopolnitelni naodi suspektni za organsko srcevo zaboluvawe

  14. PREPORAKI ZA NEVINI [UMOVI • dolgotrajna pedijatriska i kardiolo{ka kontrola ne e potrebna • sledewe kaj mati~en pedijatar na rutinski kontroli, kardiolo{ka konsultacija samo pri promena na {umot • antistreptokokna profilaksa protiv revmatska treska ne e potrebna

  15. PREPORAKI ZA NEVINI [UMOVI • antibiotska profilaksa protiv infektiven endokarditis, isto taka, ne e potrebna. • restrikcija za bilo koi specificni fizi~ki aktivnosti zaradi {umot ne e potrebna • rutinski Holter EKG ili KST kaj aktivni sportisti

  16. PREPORAKI ZA NEVINI [UMOVI • pacientot ili roditelot treba da bidat ubedeni deka {umot nema da igra uloga vo prognozata na pacientot vo idnina • lekarot i samiot mora da bide siguren deka {umot e nevin i deka ne zna~i bilo kakvo srcevo zaboluvawe.

  17. ZAKLU^OK FAKT E DEKA POVE]ETO OD SRCEVITE [UMOVI VO DETSKATA VOZRAST NE ZNA^AT VRODENA ILI STEKNATA SRCEVA MAANA ZA^UDUVA FAKTOT [TO GOLEM BROJ NA DECA SO NEVINI [UMOVI IMAAT ZNA^AJNI NEPOTREBNI OGRANI^UVAWA VO SEKOJDNEVNIOT @IVOT

  18. NEREGULAREN SRCEV RITAM • - ARITMII - • Prisutna kaj deca bez drugi tegobi od strana na srceto • Odredeni tipovi se mnogu po~esti i pozastapeni kaj decata otkolku kaj adultite (kardiolo{ka evaluacija) • Neregularni srcevi ritmovi se normalen fenomen koj se sre}ava kaj mnogu normalni, zdravi deca (vagusno predizvikani aritmii) Izoliranite ekstrasistoli se ~esti, no ~estite ekstrasistoli se nesekojdnevni • Neregularniot srcev ritam treba da se diferencira od vistinskite aritmii - pra{awe za postoewe na vistinsko srcevo zaboluvawe

  19. NEREGULAREN SRCEV RITAM-ARITMII • Generalno dobro se toleriraat- pri normofrekventno srce so uredna pumpna funkcija (bavna SVPT ili VT, sinus node disfunkcijata pa duri i naprednat AV blok -bez bilo kakvi tegobi) • Dijagnozata lesno mo`e i vo ovoj slu~aj da bide postavena so rutinsko EKG • Glaven problem e dali ima potencijalno srcva bolest vo pozadina koja treba da se isklu~i

  20. BENIGNEN TIP NA ARITMIJA - ALGORITAM NA EVALUACIJA • dolgo EKG - trace • RTG na toraks i beli drobovi • ehokardiogram • 24 ~asoven Holter EKG • KST (ve`bi, ~u~nuvawe ili ka~uvawe po skali, dovolno da go suprimiraat vagalniot ritam ili ekstrasistolite) • Definitivnata dijagnoza za benigna aritmija zna~i i kraj za isleduvawata na tie deca

  21. Pra{awe za pacientite, semejstvata pa i mati~nite lekari pri identifikacija na iregularen srcev ritam e rizikot od nagla srceva smrt Vo su{tina, onie asimtpomatski deca so benigna aritmija koi nemaat znaci za preegzistira~ko srcevo zaboluvawe, se bez rizik za nagla srceva smrt

  22. PRA[AWA VO ORDINACIJATA NA KARDIOLOGOT • mo`nosta za u£estvoto vo sportski natprevari • promena na aritmija pri fizi~ka aktivnost • promena na aritmija pri temperatura • ARITMII- VOZRASNI/ DECA • Vozrasni (KAB) so seriozni problemi- nepravedno potenciran problemot kaj decata • VES - lo{ prognosti~ki znak kaj pacienti so AIM, benigni kaj decata i vozrasnite so normalni srca

  23. VAGUSNI ARITMII • PROMENI VO SINUSNIOT RITAM • Sinusna aritmija • sinusni pauzi i sinus • bradikardija • SIMPTOMATI^NI VAGUSNI RITMOVI • JUNKCIONALEN (NODALEN/ HISS) RITAM • AV BLOK TIP I (WENCKEBACH) • EKSTRASISTOLI • Atrijalni eksrasistoli • Ventrikularni ekstrasistoli - VES

  24. Preegzistira~ko srcevo zaboluvawe, mo`e da postoi, miokardot mo`e da bide involviran (revmatski ili virusen miokardit) • Drugi pri~ini: hipotireoza, feohromocitom, drugi tipovi na hiperadrenalizam, ili pak simpatikomimetski lekovi. • CNS zaboluvawa, mo`at da dovedat do pojava na SVES • Kaj asimptomatsko dete, nema potreba od poseben tretman. Dokolku se najde preegzistentno zaboluvawe, potreben e soodveten tretman. • ( Digoksin ili beta bloker)

  25. Osnovna zada~a za evaluacija kaj prividno zdravo dete so VES, e da se isklu~i evidncijata za srcevo zaboluvawe i dobro merewe na QT intrevalot. • Potrebno e da se napravi e ehokardiografija (PVM, dilatataivna ili HOCM, ili poretko makroskopski tumor). • KST ima golema vrednost dokolku se utvrdi deka VES se gubat pri fizi~ki napor. • Kaj ~esti VES mo`e da bide od korist i ambulanten 24 ~asoven Holter EKG za otkrivawe na VT, {to mo`e da bara sledewe. • Tretmanot ne e indiciran za asimptomatski izolirani, uniformni VES kaj normalni deca. Ponatamo{ni sledewa isto taka ne se potrebni.

  26. GRADNA BOLKA VO DETSKA VOZRAST • TIPOVI • ko`na • visceralna KARAKTERISTIKI NA GRADNATA BOLKA vremetraewe • kvalitet • faktori na provokacija • faktori koi ja osloboduvaat bolkata • lokalizacijata.

  27. NEKARDIJALNA SRCEVA BOLKA (95% od site gradni bolki) GRADEN KO[ PSIHOGENA PRI^INA ORGANI ZA VAREWE BELI DROBOVI

  28. KARDIJALNA BOLKA (5%) - PRI^INI - • MIOKARD • VALVULI • SPROVODEN SISTEM • SINDROMI • PERIKARD • KORONARNI ARTERII

  29. ALGORITAM NA ISLEDUVAWA 1/ RTG na graden ko{ 2/ EKG 3/ Ehokardiografija 4/ KST

  30. PACIENTI SO BENIGNA ADOLESCENTNA GRADNA BOLKA Vozrast 8-16 godini, maksimum 12 godini Simptomi nekolku meseci pred da se pobara medicionska pomo{ Bolka koja se javuva vo mir- koja se razlikuva od kardijalna bolka Bolka vo vid na bode`i so no`, o{tra, lokalizirana preku prekordiumot i trae do 2 minuti

  31. PACIENTI SO BENIGNA ADOLESCENTNA GRADNA BOLKA 5. Nema zna~ajna tahikardija, bolkata is~eznuva naglo 6. Fizikalen status i EKG e normalno 7. Tretman: nema; objasnuvawe na roditelite za benignosta na bolkata i mo`nosta istata da is~ezne spontano, deka vakva bolka mo`e da postoi kaj poveke deca i deka taa so tek na vremeto }e is~ezne kompletno i deka tegobite }e se namalat kompletno

More Related