ŠOTNA BARJA NA POKLJUKI

1. ŠOTNA BARJA NA POKLJUKI SIMON SMODIŠ Razred:1.B mentorica: Đurasovič Tatjana Predmed: EDE

2. LEGA IN ZNAČILNOSTI POKLJUKE • Pokljuka je gozdnata planota v Julijskih Alpah na vzhodnem robu Triglavskega pogorja. Večji del planote leži na nadmorski višini med 1200 in 1500 metri. • Geološko podlago večinoma sestavljata apnenec in dolomit. Površje je hribovito z večjimi kotanjami, kjer so dna zasuta z morenskim drobirjem kot ostankom ledenika.

3. Za Pokljuko je značilno alpsko podnebje s povprečno temperaturo 3˚C. Padavin je med 2300 in 2400 mm, od tega polovica v obliki snega.

4. LEGA ŠOTNIH BARIJ Šotna barja na Pokljuki so del Triglavskega narodnega parka, kjer ima njihovo ohranjanjevelik lokalni, državni in mednarodni pomen.

5. POMEMBNOST ŠOTNIH BARIJ Mednarodna pomembnost šotnih barji temelji na dejstvu, da tu dosegajo svojo jugovzhodno mejo evropske razširjenosti. Šotna barja na Pokljuki so zelo posebni ekosistemi. Nanje človek v vsej zgodovini ni neposredno vplival. Dejavnosti zadnjih nekaj let pa kažejo na vse večje posege v naravo, ki vplivajo na spremembe ekosistemov.

6. NASTANEK ŠOTNIH BARIJ NA POKLJUKI • Visoka šotna barja so začela nastajati pred približno 10.000 leti. Po koncu poledenitve so nastala ledeniška jezera, ki so omogočila naselitev vlagoljubnih rastlin -mahov.

8. SESTAVA • Zgornji sloj kamninske podlage barij je jezerska kreda. • Na dnu teh jezer so se nalagale organske in anorganske snovi ter drobnozrnato blato. Ker ni bilo pretoka vode, so se usedline naložile do vodne gladine. • Voda se je zakisala ter omogočila rast in razvoj samo nekaterim vrstam rastlin in gliv.

9. VRSTE BARIJ Glede na debelino šote in različnost rastja ločimo: • Visoka barja • Prehodna barja • Smrekova barja

10. Visoka barja Prehodna barja Smrekova barja

11. RASTLINSTVO Najbolj značilni so šotni mahovi, ki dajejo barju značilni videz. Ti mahovi s časom zrastejo čez vodno gladino in nabreknejo. Prav zaradi šotnih hribčkov jih imenujemo visoka šotna barja. Več vrst šotnih mahov pripomore k kislosti flore in različni obarvanosti površja.

12. VRESNICE Borovnice Brusnica Mahovnica Barjanska kopišnica

13. MESOJEDE RASTLINE ROSIKAMEŠINKA

14. ŽIVALSTVO Živalstvo na barjih je slabše raziskano. Na barjih so stalni prebivalci žuželke. Najbolj opazne so različne vrste: kačjih pastirjev stenice metulji vodni hrošči kožokrilci ( mravlje, čmrlji) dvokrilci (komarji)

15. MED RUŠEVJEM GNEZDIJO • Gad • Belouška • Kalin • Živorodna kuščarica • Rovka

16. POGOSTI OBISKOVALCI ŠOTNIH BARIJ • Srne • Planinski zajci • Lisice • Kune

17. POSEGI ČLOVEKA V EKOSISTEM • Visoka šotna barja so bila kot ekosistemi pogosto obiskovana turistična točka. Turisti kot pohodniki, nabiralci gozdnih sadežev, smučarji in športniki lahko naredijo barjem škodo, ki zahteva dolgoletno obnovo. • Danes se ekologi zavzemajo za strokovno načrtovane učne poti in zavarovana območja. V Triglavskem narodnem parku so zato izpeljali projekt ohranjanja visokih šotnih barij- Life.

18. PROJEKT LIFE • Priprave v okviru projekta Life so se začele leta 2000. Poleg ohranjanja ekosistema in seznanjanja javnosti glede zaščite barji je projekt ponudil tudi možnosti zaposlovanja okoliških prebivalcev. • Kot najpomembnejši ukrep za preprečitev množičnega uničevanja barij na tem območju so uvedli učno pot na barju Goreljek. Namenjena je predvsem izobraževanju obiskovalcev in dvigovanju zavesti o pomenu narave.

19. VIRI: life.tnp.si/TNP-nacrt-upravljanja-N2000-sotna-barja-2003.pdf SLIKE: • http://www.google.si/imgres? • http://www.google.si/imgres?q=borovnice&h • http://www.google.si/imgres?q=brusnica&num • http://www.google.si/imgres?q=mahovnica • http://www.google.si/imgres?q=mahovnica • http://www.google.si/imgres?q=rosika • http://www.google.si/imgres?q=mešinka • http://www.google.si/imgres?q=kačji+pastir • http://www.google.si/imgres?q=stenica • http://www.google.si/imgres?q=metulji+na+pokljuk • http://www.google.si/imgres?q=vodni+hrošči • http://www.google.si/imgres?q=čmrlj&num • http://www.google.si/imgres?q=komarji