Učenec: > opiše razvoj znanosti v 17. in 18. stoletju,

1. KAKO SO ŽELELI RAZSVETLJENCI SPREMENITI SVET Učb. str. 60-62 Učenec: > opiše razvoj znanosti v 17. in 18. stoletju, > našteje glavne izume in njihove izumitelje, > obrazloži pojem razsvetljenstvo in pojasni, za kaj so se zavzemali razsvetljenci, > pozna glavne razsvetljence in njihove ideje, > primerja absolutizem z razsvetljenim absolutizmom ter ugotovi glavne razlike, > zna našteti glavne razsvetljene absolutiste. ? racionalizem ? razsvetljenstvo ? razsvetljeni absolutizem • Na kaj pomisliš, ko slišiš stavek: • “Posvetilo se mi je.” • Kdo so bili razsvetljenci?.

2. Naravni zakoni - revolucija v znanosti • POMEN ZNANJA v 16. in 17. stoletju • Malo pismenih, več na zahodu Evrope (protestantizem). • Znanje ni bilo preveč cenjeno, veliko vraževerja. • Ljudje naj čim manj mislijo in sprašujejo. • Ljudje naj verjamejo v tisto, kar uči cerkev in brez ugovora ubogajo. • Človek ne bo nikoli razumel boga in naj tudi ne poskuša. ZAČETEK MODERNEZNANOSTI Posamezniki iščejo pot. Spoznanja prihajajo po naključju in načrtno. Znanstvenik mora proučevati zznanstvenimi metodami(opazovanje in preizkušanje) Opazovati> primerjati>preizkusiti> ugotoviti pravilo>postaviti zakon Racionalizem,vera v razum; z razumom in preučevanjem priti do bistvenih odkritij. Akademije znanosti: izmenjava znanja, opravljanje poskusov.

3. Vesolje • N.Kopernik, G.Galilei, J.Kepler, • Giordano Bruno: vesolje je neskončno v prostoru in času, ima več sonc s svojimi planeti (obsojen na grmado). • Edmund Halley: kometi se gibljejo okrog sonca (napovedal komet za leto 1705). astronomsko (znanstveno) V moč zvezd so verjeli preprosti in izobraženi. Z astrologijo so se ukvarjali celo astronomi. Tehnika in medicina: : Vodna kolesa, mlini na veter, mehovi, vitli (pogon s pomočjo vode, vetra, človekovih in živalskih mišic) Po starem astrološko Teleskop, ura z nihalom, računski stroj (Blaise Pascal), mikroskop, zračna črpalka, barometer, termometer, kisik, delovanje srca, krvni obtok (William Harwey)... Po novem

4. Alkimistični laboratorij iz Newtonovega obdobja 17. stoletje

5. Ideje razsvetljencev — revolucija v pojmovanju družbe • LJUDJE SMO SI ENAKI • Potrebujemo enake možnosti ob • rojstvu. • Od naše sposobnosti in pridnosti • naj bo odvisno, kaj bomo postali. • To, kar bomo postali, ne sme biti • odvisno od premoženja. • Vsakdo mora imeti pravico do • sreče, svobode in lastnine. • Kjer vlada absolutizem, ni svobode. Razsvetljenci so poudarjali: • enakost pred zakonom • pravico do svobode, • svobodo tiska in mišljenja, • vero v razum in znanost. • RENÉ DESCARTES • • Francoski filozof, • matematik in znanstvenik, • • najprej je delal v vojski, • • iznašel koordinatni sitem; • prispeval je k napredku • matematike, • • odkril je lomljenja svetlobe, • prispeval k razvoju optike. VOLTAIRE, francoski pisec, ostroumen kritik, znan po filozofskih razpravah in obrambi civilnih svoboščin, vključno s svobodo veroizpovedi

6. Isaac Newton 1643-1727 zakon težnosti RAZSVETLJENCI Voltaire - francoski filozof, pisatelj, Jean J. Rousseau - francoski pedagog Daniel Defoe-pisatelj (Robinson Crusoe) Denis Diderot -Enciklopedija Charles de Montesquieu- filozof Isaac Newton - angleški znanstvenik John Locke - angleški filozof Imanuel Kant- nemški filozof Izoblikuje se evropska miselnost (potovanja, vedoželjnost) in učenje tujih jezikov (ang. nem. ital. fran.). • John Locke- angleški filozof: • znanje temelji na človekovi • izkušnji, • strpnost do različnih ver in • tudi neverujočih. • Kritičen do kraljeve oblasti. • Vplival na Američane. • Jean Jacques Rousseau • filozof, učitelj in pisec, • delo Družbena pogodba.

7. Kolikšen je bil vpliv razsvetljenskih idej na vladarje Nekateri vladarji evropskih držav so upoštevali spoznanja razsvetljencev in jih vključevali v vladanje. • Razsvetljeni absolutisti. • Spoznali so, da: • so izobraženi in zadovoljni prebivalci uspešnejši, • gospodarsko pripomorejo k polnjenju blagajne. • Izvajali so: • reforme na področju šolstva, gospodarstva, • vojske, sodstva in uprave, • modernizacijo države in povečali njihovo moč, • • Izboljšali so položaj kmeta ter obdavčili • plemstvo in duhovščino.

8. Friderik II. Veliki (1740–1786) je zagovarjal absolutno oblast, vendar jo mora vladar uporabljati za dobro svojih podložnikov. • Z reformami je uvedel versko strpnost, ukinil je mučenje kot del sodnih procesov ter spodbujal kulturo in šolstvo. • Preoblikoval je vojsko v najbolj disciplinirano v Evropi. Med njegovo vladavino se je Prusija ozemeljsko razširila. • Premagal je Avstrijo in priključil bogato Šlezijo. • Katarina Velika, izobražena ruska cesarica. Sama sebe je imela za »filozofa na prestolu«. • Dopisovala si je z mnogimi razsvetljenci. • Spodbujala je znanost, politiko in vojsko. • Izobraževanje srednjega sloja. • Plemiče je oprostila davkov, uvedla dedno plemištvo, zaslužnim je podarila zemljo. • Podarila jim je nadzor nad tlačani in deželami.

9. IDEJE RAZSVETLJENSTVA • ENAKOST • RAZUM • ZNANOST • SVOBODA • PROTI ABSOLUTIZMU _________________________ • _________________________ • _________________________ • _________________________ • PREDSTAVNIKI RAZSVETLJENSTVA • J. J. ROUSSEAU • VOLTAIRE • C. de MONTESQUIEU • D. DIDEROT • I. KANT • I.NEWTON • J. LOCKE KAKO SO ŽELELI RAZSVETLJENCI SPREMENITI SVET U STR. 60-62, DZ 39 - 40 ENCIKLOPEDIJA knjižno delo, v katerem je bilo zbrano znanje o umetnosti in znanosti D. DIDEROT _________________________ _________________________ _________________________ _________________________ _________________________ • RAZSVETLJENI VLADARJI • Friderik II. Veliki - Prusija • Marija Terezija - habsburška • monarhija • Katarina Velika - Rusija • ________________________ • ________________________ • ________________________ • ________________________ • SALONSKO ŽIVLJENJE podpora razsvetljencem • finančna podpora bogatih žensk • družabno kulturni večeri________________________ • _________________________ • _________________________ • _________________________ • _________________________