1 / 32

Vektorji

Vektorji.  molekule, ki prenašajo tujo informacijo v gostiteljske celice Po izvoru delimo vektorje na: plazmide in iz njih izvedene vektorje bakteriofag l in iz njega izvedene vektorje nitaste fage in iz njih izvedene vektorje Po namenu uporabe so vektorji: klonirni

dylan
Download Presentation

Vektorji

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript


  1. Vektorji  molekule, ki prenašajo tujo informacijo v gostiteljske celice Po izvoru delimo vektorje na: • plazmide in iz njih izvedene vektorje • bakteriofag l in iz njega izvedene vektorje • nitaste fage in iz njih izvedene vektorje Po namenu uporabe so vektorji: • klonirni • ekspresijski (citoplazemski, periplazemski, sekrecijski) • transkripcijski, mutagenezni, za določanje zaporedja insertov…(CABRI: 35 kategorij vektorjev) CABRI: Common Access to BiologicalResourcesandInformation - konzorcij več evropskih zbirk mikroorganizmov, vektorjev in postopkov

  2. Vektorji /2 • Klonirni vektorji vnašajo tujo DNA v gostiteljsko celico in se v celici razmnožujejo ter s tem ustvarjajo kopije lastne in vključene DNA. • Klonirni vektor mora imeti: - zaporedje, ki omogoča razmnoževanje v gostiteljski celici- klonirno mesto za vnos želenega fragmenta- zapis za selekcijski marker • Ekspresijski vektor mora imeti še:- promotor- Shine-Dalgarnovo zaporedje (RBS)- terminatorsko regijo- lahko ima še posebne lastnosti: operatorske regije, fuzijske partnerje,… (več v sklopu predavanj o izražanju)

  3. Vektorji /3 Kategorije vektorjev: • plazmidi: sprejmejo 0,1 kb -10 kb tuje DNA • bakteriofagi = fagi: do 8 kb - 20 kb tuje DNA • kozmidi, fagmidi, fozmidi: do 35-50 kb tuje DNA • umetni kromosomi kvasovk (YAC): 100 kb - 1000 kb • bakterijski umetni kromosomi (BAC) in umetni kromosomi na osnovi faga P1 (PAC): 75 kb -300 kb • virusi / retrovirusi / bakulovirusi • transpozoni Za izbor vektorja je odločilna dolžina fragmenta, ki ga želimo klonirati. Nekateri tipi vektorjev samo posredujejo pri vključitvi tuje DNA v gostiteljski kromosom. visoko število kopij / nizko število kopij vektorja (meja ~20 kopij): število kopij v posamezni celici je odvisno od replikatorja

  4. Plazmidi krožna izvenkromosomska DNA, ki se v celici samostojno podvojuje • Naravni plazmidi so lahko dolgi do >200 kb in so integracijski ali neintegracijski. Skoraj vsi so krožni, kot dsDNA. • Konjugativni plazmidi lahko prehajajo v druge bakterije s konjugacijo (geni tra), npr. F-plazmidi. • F-plazmidi vsebujejo >100 genov s skupno dolžino >95 kb in so v celicah samo v 1 kopiji. Zapisujejo tudi za F-pilus, na katerega se vežejo nitasti fagi (npr. M13). • Pogosto omogočajo biosintezo antibiotikov, enterotoksinov ali kolicinov, odpornost proti antibiotikom, razgradnjo ksenobiotikov.

  5. Plazmidi / 2 • Laboratorijski plazmidi so neintegracijski, večinoma z zapisom za odpornost proti antibiotiku (amp, tet, kan, cam...), s klonirnim mestom (pogosto polilinker) in vsaj 1 mestom ori(replikatorska regija) in sorazmerno majhni. • Izolacija takih laboratorijskih plazmidov je preprosta in hitra. • Običajno vsebujejo še dodatna zaporedja, pomembna za specifično uporabo vektorja. • Pogosto uporabljani klonirni plazmidi so v celicah v velikem številu kopij (replikatorjapMB ali ColE1: >15; mutacije v regiji ori do 3000). • V celici je lahko hkrati več kot 1 tip plazmida, biti pa morajo kompatibilni (imeti morajo različno regulacijo podvojevanja). • Klonirno mesto je lahko v povezavi z zapisom, ki omogoča fenotipsko ločevanje transformant (npr. a-komplementacija). • Plazmidna karta je grafična ponazoritev značilnih lastnosti plazmida.

  6. Plazmidi/3 nekateri tipi plazmidnih vektorjev: • za pripravo ssDNA • za vnos dolgih insertov ( iz plazmidov izvedeni vektorji) • za izražanje zapisov v velikih množinah • za povezavo z reporterskim sistemom • vektorji za kvasovke • vektorji za pripravo rekombinantnih proteinov v insektnih ali sesalskih celičnih kulturah • plazmidi za redkeje uporabljane bakterije

  7. http://www.biochem.arizona.edu/classes/bioc471/pages/Lecture4/Lecture4.htmlhttp://www.biochem.arizona.edu/classes/bioc471/pages/Lecture4/Lecture4.html

  8. a-komplementacija IPTG=izopropiltio-b-D-galaktozid X-gal=5-bromo-4-kloro-3-indolil-b-D-galaktozid www.mun.ca/biology/ scarr/Fg15_08.htm

  9. Plazmidi: kriteriji za izbor • velikost vektorja • število kopij / celico • sestava polilinkerja • možnost posredne detekcije prisotnosti inserta • pri ekspresijskih vektorjih upoštevamo tudi: • končni ciljni organizem • konstitutivno/inducibilno izražanje • možnosti za regulacijo izražanja • močni/šibki promotorji • lokalizacija rekombinantnega proteina • fuzije za lažjo detekcijo in izolacijo • Plazmidi z >15 kb so zaradi velikosti manj primerni za transformiranje celic in jih težje izoliramo kot manjše (mali vektorji: 3 kb - 5 kb). • Izberemo taka klonirna mesta, da ne nastopajo v fragmentu, ki ga želimo vstaviti, uporabna interna mesta (v fragmentu) pa se ne pojavljajo v vektorju. • Upoštevamo posebne zahteve pri kasnejšem delu (npr. priprava ssDNA, testiranje translacije, preverjanje nukleotidnega zaporedja,…)

  10. Plazmidi s posebnimi lastnostmi/1 • Plazmidi za izražanje v sesalskih celicah: • dosežemo lahko prehodno izražanje ali pa ustvarimo stabilne celične linije • za prehodno izražanje celice transficiramo s plazmidom, ki nima posebnih selekcijskih markerjev in se ne podvaja; celice analiziramo po 1 - 4 dneh • za pripravo stabilnih transgenskih linij rabimo vektorje s selekcijskimi markerji • po transfekciji celic selekcioniramo seve, ki izražajo vneseni selekcijski marker(odpornost proti neomicinu ali nekaterim drugim antibiotikom) • nekateri sistemi vključujejo plazmidne vektorje v kombinaciji z virusi / retrovirusi

  11. Plazmidi s posebnimi lastnostmi/2 • Plazmidi za delo z nestandardnimi bakterijami: • mnogi plazmidi za E. coli so neprimerni, ker imajo nekompatibilne replikatorje • primerni so replikatorji za širok spekter gostiteljev (RK2, RSF1010). • antibiotiki za selekcijo morajo biti preverjeno učinkoviti • nekaterih vrst ne moremo transformirati s kemijsko modifikacijo ali elektroporacijo, zato tujo DNA vnašamo s konjugacijo - rabimo dodatne proteine, ki so običajno na pomožnem plazmidu.

  12. Faglin izvedeni vektorji • wt l (48 kb): • geni za lizogeno rast in imunska regija (skupaj ~30 % celotne DNA) niso potrebni za litični cikel in jih lahko nadomestimo z drugo DNA • vektorje, izvedene iz l, lahko pakiramo v fagne glave in vitro (~10 % učinkovitost) • za pakiranje mora biti skupna dolžina konstrukta 78 % - 105 % dolžine wtl DNA • izvedeni vektorji imajo vnesena klonirna mesta na delih, kjer se sicer začnejo nadomestljive regije l • nadomestljive regije izrežemo, izoliramo levo in desno ročico, nato ligiramo insert • vektorje na osnovi bakteriofaga l uporabljamo za pripravo genomskih knjižnic

  13. http://escience.ws/b572/L16a/L16a.htm

  14. Nitasti fagi in izvedeni vektorji • wt M13: • M13, f1, fd ~ 6,4 kb; okužijo samo seve F+, F’ ali Hfr • obstajajo v obliki dsDNA (v celici 20-40 kopij) in ssDNA (sprošča se brez liziranja celic:100-200/h) • transformacija bakterij in izolacija dsDNA sta kot pri plazmidih • iz M13 izvedeni vektorji imajo gen za odpornost proti antibiotiku ter fagni in plazmidni ori; ssDNA dobimo šele po infekciji s pomožnim wtfagom • vektorje na osnovi nitastih fagov uporabljamo za pripravo ssDNA in za predstavitev rekombinantnih proteinov na površini fagov http://wine1.sb.fsu.edu/bch5425/lect33/lect33.htm

  15. Iz plazmidov izvedeni vektorji • FAGMIDI: • plazmidi z dodatnim mestom ori, ki izhaja iz nitastih fagov (f1) • celice gojimo enako kot tiste, ki so transformirane s plazmidom • fagmidnodsDNA izoliramo kot običajne plazmide • po infekciji celic, ki vsebujejo fagmid, z divjim pomožnim fagom (wthelperphage) se aktivira fagniori, kar povzroči sintezo ssDNA, ki se nato izloča iz celic v gojišče • fagmidi obstajajo v (+) in (-) verziji z različno orientiranima mestoma ori, kar omogoča sintezo ssDNA z ene ali druge verige • ssDNA občasno rabimo za določanje nukleotidnega zaporedja in za mutagenezo.

  16. Iz plazmidov izvedeni vektorji /2 • KOZMIDI: • plazmidi, ki vsebujejo mesto cos iz bakteriofaga l • v celici so v velikem številu kopij (replikator ColE1) • lahko jih pakiramo v glave bakteriofagov l (pod pogojem, da je med mestoma cos 40 kb - 50 kb velik insert) • uporabljamo jih za pripravo genomskih knjižnic • v E. coli včasih izgubljajo dele insertov • FOZMIDI: • kozmidi, ki imajo namesto ori ColE1 mesto ori iz bakteriofaga • v bakterijski celici so v 1-2 kopijah • ne izgubljajo delov inserta

  17. Kloniranje s posredovanjemkozmidov

  18. Pakiranjebakteriofagne DNA

  19. Izplazmidovizvedenivektorji/3 • BAC (umetni bakterijski kromosomi): • plazmidi z dodanim replikatorjem F-faktorja in prilagojeni za vgradnjo zelo dolgih fragmentov DNA (100 kb - 500 kb); 1-2 kopiji/celico • YAC (umetni kromosomi kvasovk): • kot BAC, a za delo v kvasovkah; do 1 Mb • manj stabilni konstrukti kot BAC, zato jih opuščajo http://homepages.strath.ac.uk/~dfs99109/BB211/YACs.html

  20. http://www.bioteach.ubc.ca/MolecularBiology/BAC/

  21. http://www.web-books.com/MoBio/Free/Ch9A4.htm

  22. Iz plazmidov izvedeni vektorji /4 • Plazmidi za delo s kvasovkami: • kot replikator uporabljamo predvsem ARS (avtonomno podvajajoča se zaporedja), ki izhajajo iz genoma kvasovke in replikator iz naravnega kvasovkinega plazmida 2m. • v celicah je 10-30 kopij • pogosto uporabljamo vektorje, ki jih lahko kloniramo tudi v E. coli(prenosljivi /shuttle/ vektorji) in imajo torej 2 replikatorja • integracijski vektorji nimajo kvasovkinegareplikatorja; služijo le za vnos želenega zapisa + selekcijskega markerja v genom kvasovke • selekcijski markerjikomplementirajo okvarjeno biosintezno pot (npr URA3 v sevih, ki so ura3-)

  23. Reporterski sistemi • Transkripcijske fuzije: SD-zaporedje je tudi na reporterskem delu – na ravni proteina zaznamo samo reporter. • Translacijske fuzije: na 5’-koncu so regulatorna zaporedja (5’-UTR) in ATG (lahko pa celotno kodirajoče zaporedje), ki pripadajo zapisu, ki ga preučujemo, sledi pa zapis za reporter v istem bralnem okviru – nastane fuzijski protein z reporterjem. • GFP (zeleni fluorescirajoči protein) • luciferaza • CAT (kloramfenikol-acetiltransferaza) • b-galaktozidaza

  24. Two types of LacZ fusion. The target gene yfg ('your favourite gene') is transcribed from its promoter (P). a | a 5' fragment of the target gene (yfg') is fused to a wild-type lacZ+ gene to make a transcriptional fusion. In this construct, the transcription of lacZ+ is driven by the yfg promoter. The polycistronic mRNA that is produced is translated by ribosomes that bind independently to the ribosome-binding sites (rbs) that are located immediately upstream of each open reading frame to produce an amino-terminal fragment of Yfg and wild-type -galactosidase. b | a 5' fragment of the target gene (yfg') is fused in the correct translational reading frame to a large 3' fragment of lacZ ('lacZ) to produce a translational fusion. Transcription of this hybrid gene is driven by the yfg promoter (P), and the mRNA that is produced is translated from the yfgrbs to produce a hybrid protein with amino-terminal sequences of Yfg and a large functional carboxy-terminal fragment of -galactosidase.

  25. Reporterski sistemi /2 • GFP iz meduze Aequoreavictoria, fluorescira v spodnjem zelenem delu vidnega spektra. Detektiramo oddano svetlobo. Omogoča zasledovanje izražanja poljubnega označenega zapisa in vivo. Obstajajo mutanti, ki močneje fluorescirajo in/ali fluorescirajo v drugih delih spektra (BFP,YFP, RFP). Uporabljajo ga za lokalizacijo označenih proteinov v celicah,lahko tudi spremljajo gibanje označenih proteinov v realnem času. • luciferaza iz kresnic, bakterij ali drugih organizmov: v prisotnosti kisikain ATP povzroči razgradnjo luciferina (različne strukture, odvisno od organizma) v oksiluciferin, pri čemer nastane svetloba. • CAT je bakterijski encim, ki inaktivira kloramfenikol s tem, da ga acetilira. Raven izražanja določamo s testom aktivnosti, v katerem detektiramo fluorescenčno ali radioaktivno označen produkt. • b-gal: produkt genalacZ. Aktivnost merimo s pomočjo sintetičnih substratov, ki nosijo kromofor. Kvantificiramo spektrofotometrično. Manj uporabno zaradi celicam lastne galaktozidazne aktivnosti.

  26. http://zeiss-campus.magnet.fsu.edu/articles/probes/fpintroduction.htmlhttp://zeiss-campus.magnet.fsu.edu/articles/probes/fpintroduction.html

  27. Fluorescirajočiproteini • GFP(28 kDa): lexc= 395 nm, 470 nm // lem= 509 nm • pri GFP je kromofor v resnicinatripeptiduSer-dehidroTyr-Glyimidazolidonskiobroč • variante GFP: rabakodona, prilagojenapreiskovanemuorganizmu, ojačanjesignala(eGFP) • drugebarve: YFP, CFP, BFP - omogočajokolokalizacijskeštudije http://www.biochemtech.uni-halle.de/PPS2/projects/jonda/index.htm

  28. http://www.nikon.com/about/feelnikon/horizons/vol9/02.htm Sigma Aldrich

More Related