Kakšno je močno učno okolje? Soočenje različnih pogledov

1. Kakšno je močno učno okolje?Soočenje različnih pogledov Ddr. Barica Marentič Požarnik, posvet ZŠ RS, Olimje, 29.-30.10.201 Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za šolstvo in šport. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov v obdobju 2007-2013, razvojne prioritete: Enakost možnosti in spodbujanje socialne vključenosti; prednostne usmeritve: Povečati dostopnost in enake možnosti v sistemu vzgoje in izobraževanja.

2. Vse zahtevnejši cilji… primer z evropske perspektive • “Šole morajo razvijati tako posebna znanja in veščine kot generativne sposobnosti, povezane z ustvarjalnostjo, kot so vedoželjnost, intuicija, kritično in lateralno razmišljanje, reševanje problemov, tveganje, sposobnost učenja iz napak, uporaba domišljije in hipotetično sklepanje ter smisel za podjetništvo.” • Sklepi Sveta Evrope, Brdo, 2008

3. Cilj s perspektive Bele knjige (eden od…) • “… usposobiti vsakega posameznika za razumevanje delovanja sodobne človeške civilizacije in za zmožnost spreminjanja te civilizacije tako, da bi na globalni in lokalni ravni pričela slediti načelu trajnostnega oz. vzdržnega razvoja…” (str. 22)

4. Cilji s perspektive praktika (z lanskega posveta o fleksibilnem predmetniku) • … “V življenju je treba sodelovati in komunicirati z drugimi, se samostojno učiti, iskati informacije v poplavi različnih virov, jih kritično presojati, izbirati, procesirati. Je naš pouk zasnovan tako? • Predmetnik in izvedba pouka morda ne sledita več v zadostni meri načinu življenja. Dogaja se nam, da so otroci pri pouku nemotivirani, da ne dosegajo načrtovanih rezultatov, da tudi učitelji izgorevamo in svojega poslanstva ne opravljamo več s pravim zanosom. Torej so spremembe nujne.”

5. Utrujeni od sprememb? • Ne kakršnekoli spremembe! “Skupni imenovalec” sprememb: uveljavljati dober, kakovosten pouk, • ki sproža poglobljeno učenje z razumevanjem • in vodi do trajnega, uporabnega znanja • v ozračju dobrih odnosov zaupanja, odgovornosti in sodelovanja (vzg. cilji).

6. Kaj pa je bistvo dobrega pouka, kakovostnega učenja? Kaj označuje dobro znanje? Ocene, mednarodne uvrstitve…? • O tem imamo različna PREPRIČANJA, POJMOVANJA, “implicitne teorije”, ki vplivajo na ravnanje, odločitve, ukrepe. • Pomembno jih je ozavestiti, razkriti, soočiti, se o njih pogovoriti.

7. Proces ozaveščanja pojmovanj • Za ogrevanje, kot uvod v razmislek, se opredelite do nekaj preprostih trditev o znanju, učenju, poučevanju (na koncu povzetka). • Ali se z njimi strinjate: DA - NE …? • In POTEM se obrnite k sosedu!

8. “Učenci morajo najprej nekaj znati (poznati na pamet podatke, dejstva, zakone, definicije…), preden lahko razpravljajo ali rešujejo probleme.” • (glej Bela knjiga, str. 27) • Za razmislek: • Obstaja bistvena razlika med učenjem podatkov in dejstev ter definicij in zakonov! • med učenjem na pamet (dobesedno) in z razumevanjem, torej v spremenjeni obliki • Če imajo učenci najprej smiseln okvir, bo učenje “na pamet” uspešnejše

9. “Učence manj obremenjuje učenje, v katerem vidijo smisel.” DA! • Za razmislek: • Ali so res so naši učenci premalo obremenjeni in jih je torej treba predvsem bolj obremeniti? • Kako in s čim obremeniti? Ne le z večjo količino; predvsem s smiselnimi, življenjskimi nalogami, primerno zahtevnimi problemi; aktivno učenje v sodelovanju, odkrivanju pomaga prenašati nujne napore rutine, ponavljanja…

10. “Učenje je pretežno spoznaven/kognitiven proces”. NE • Psihološke, nevrološke itd. raziskave kažejo, da so čustva neločljivo povezana z učenjem. • “Na katero čustvo najprej pomislite v zvezi z učenjem?” • Vloga pozitivnih in negativnih čustev, zavedanja, uravnavanja čustev, občutka samoučinkovitosti • Pomen razvijanja “čustvene pismenosti”, odnosa do sebe, do drugih, do narave, umetnosti…

11. “Učenje ni zabava, učenje je resno delo.” • “Pomembneje je učenca navdušiti za predmet kot mu podati veliko znanja” • DA ali NE? Eden od paradoksov izobraževanja: • Če učenje nikoli ni zabava, potem se mu ne bomo resno, z vso energijo posvetili niti v šoli niti pozneje – vseživljenjsko učenje (ZNANSTIVAL!) • Ne more pa biti kar naprej zabava…

12. “Ko učitelj zastavi vprašanje, mora čim točneje predvideti pravilen odgovor.” • Kdaj DA – kdaj NE? Kaj pridobimo – kaj izgubimo s “predvidljivostjo”? • V učnem dialogu prevladujejo zaprta vprašanja (med 80 in 85%) - žal • Kaj pa pri pisnem preverjanju? Tudi na maturi (raziskava – matem. – predvidljivost raste), • Ali vemo, kolikšen je delež odprtih – zaprtih vprašanj pri ustnem preverjanju, v kontrolkah? • Koliko je esejev, izdelkov, izvajanja?

13. “Učitelj bi moral več poslušati in manj govoriti.” • DA! • Raziskave (od 70-ih let dalje): Učitelj v povprečju govori med poukom dve tretjini časa. • Odnosno in vsebinsko poslušanje. • “Spoznavna empatija” – “slišati”, kako učenci razmišljajo, kaj vedo, njihove izkušnje, vrzeli, napake – na to navezovati (konstruktivizem) Glej Marentič Požarnik, Plut, Moč učnega pogovora, 2009

14. “Jasna učiteljeva razlaga je še vedno najboljša pot do kakovostnega znanja.” • DA, a samo, če je to ena med več potmi • NE, kadar povsem prevladuje Rezultati raziskave (Peklaj in sodel. 2009) - ocene učencev na 4-stopenjski lestvici: • “Učitelj jasno in razumljivo razlaga” 3,25 • “Delamo v skupinah” 1,95 • “Učitelj nam daje problemske naloge in spodbuja k razmišljanju” 2,23 • “Učitelj nas spodbuja k razpravljanju” 2,20

15. “Učenci se lahko veliko naučijo drug od drugega.” • DA, če gre za kakovostno učenje v parih, skupinah (homogenih, heterogenih), za sodelovalno učenje, skupinske projekte… • Ugovori: se izrodi; to ni sistematično znanje…. • Uspeh bistveno odvisen od učiteljeve zmožnosti uravnavanja procesa, povzemanja… (Teor. osnova: socialni konstruktivizem.)

16. “Dober učitelj dopusti, da učenci pri samostojnem delu kdaj zaidejo, saj je učenje iz napak tudi pomembno.” • DA! Napake so “rentgen” v učenčevo razmišljanje • “Spoštujmo poštene napake” (Izvirni Piaget) • Toda: vloga povr. Informacij, povzemanja • “Tudi pri kompleksnejših projektih mora učitelj skrbeti za »rdečo nit«”.

17. “Pri ocenjevanju je najpomembnejša objektivnost. “ NE • Najpomembnejša je veljavnost – da ustrezno zajamemo vse pomembne cilje. • Varujmo se neupravičene subjektivnosti (predsodki, halo učinek…), TODA • Ne zapadimo nevarnemu čaru nalog objektivnega tipa, ki – če preveč prevladajo • omejujejo obseg ciljev • nižajo raven učenja (NPZ, matura)

18. Različni odgovori na vsa ta vprašanja kažejo na dvoje različnih sklopovpojmovanj znanja, učenja… in pogledov na to, kaj je “močno učno okolje”; eni izhajajo bolj iz • neposrednega (transmisijskega) poučevanja • Drugi iz konstruktivistično zasnovanega (posrednega) poučevanja • (glavne značilnosti -. glej Povzetek)

19. Kako do sinteze pogledov na močno učno okolje? • S smotrnim povezovanjem: “ne samo… ampak tudi…” • Ne samo neposreden pouk: razlaga, dobesedno učenje, predvidljivi odgovori, rutinske naloge… ampak tudi: posreden pouk prek pristnih dialogov, problemskega in projektnega pouka, sodelovalnega učenja, življenjskih nalog, medpredmetnega povezovanja. • S tem postaja učiteljeva vloga zahtevnejša!

20. Fleksibilni predmetnik kot priložnost in izziv Odpira prostor : • za ustvarjalnejše didaktične odločitve • za širši ”akcijski repertoar” • za medpredmetno povezovanje • za pravo mero nepredvidljivosti ob jasni viziji : • “Pouk kot disciplinirana improvizacija”

21. Veliko veselja in uspeha pri ustvarjalnem sodelovanju!

22. Razmislite, pogovorite se, zapišite • 1. Kaj je za vas najpomembnejše sporočilo tega predavanja? • 2. Ali želite še karkoli sporočiti, pripomniti, vprašati? • (bo predstavljeno v povzetku) • HVALA ZA POZORNOST!