Download
slide1 n.
Skip this Video
Loading SlideShow in 5 Seconds..
Ekonomske politike EU PowerPoint Presentation
Download Presentation
Ekonomske politike EU

Ekonomske politike EU

494 Views Download Presentation
Download Presentation

Ekonomske politike EU

- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - E N D - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -
Presentation Transcript

  1. Ekonomske politike EU

  2. Poglavje 1Zgodovina

  3. Obdobje neposredno po II. SV • Klima za drastične spremembe je bila primerna: • Dejstva:

  4. Klima za drastične spremembe: Reichstag, 1945 Frankfurter Allee, 1945 • Slike

  5. Klima za drastične spremembe: Brandenburška vrata • Slike

  6. Klima za drastične spremembe: Unter der Linden, 1945 Unter der Linden, 1997 • Slike

  7. Klima za drastične spremembe: Berlinska katedrala, 1945 Berlinska katedrala, 1997 • Slike

  8. Klima za drastične spremembe: • Slike

  9. Klima za drastične spremembe: Rotterdam, 1940 • Slike

  10. Klima za drastične spremembe: London 1940 • Slike

  11. Klima za drastične spremembe: Vzhodni London, 1940 • Slike

  12. Ključno vprašanje v letu 1945 • “Kako preprečiti naslednjo vojno v Evropi?” • Kaj je povzročilo vojno? 3 odgovori • “Očrniti poraženca” • Kapitalizem • Destruktivni nacionalizem • Vsak izmed njih je impliciral 3 povojne rešitve • “Nevtralizirati” Nemčijo, Morgenthau Plan, 1944 • Sprejeti komunizem • Začeti s procesom evropskega integriranja • Evropska integracija je na koncu prevladala, a to v poznih 40-ih še ni bilo samoumevno.

  13. Blokada Berlina Nemčija & Berlin razdeljeni v 4 cone Pojav razdeljene Evrope • Začetek hladne vojne. • SZ vzpostavi komunizem na Vzhodu. • Britanske, francoske in ameriške cone združene do leta 1948. • Koraki v smeri formiranja zahodnonemške vlade. • Blokada Berlina, 1948. • Koncept “nevtralizirati” Nemčijo zamenjan za močno Zahodno Nemčijo + proces evropskega integriranja.

  14. Razdeljena Evropa

  15. Stražni stolpi v Vzhodnem Berlinu

  16. Prehod Charlie, 1961

  17. Prvi koraki • Prvi koraki: Organizacija za evropsko ekonomsko sodelovanje (OEEC) in Evropska plačilna unija (EPU) • OEEC in EPU sta bili ustanovljeni leta 1948 v sklopu Marshallovega plana. • OEEC je bila namenjena • Koordinaciji razdeljevanja pomoči • Pospeševanju svobodne trgovine. • EPU je bilo namenjen • Lajšanju plačilnobilančnih problemov • Pospeševanju svobodne trgovine.

  18. Potreba po poglobitvi procesa evropskih integracij • S časom, ko je “hladna vojna” vse bolj dobivala obrise prave vojne, se je krepila potreba po ponovnem oboroževanju ZR Nemčije. • ZR Nemčija ustanovljena leta 1949. • Vendar pa je močna in neodvisna Nemčija pri mnogih, vključno pri številnih Nemcih, vzbujala strah. • Široko prisotno mišljenje: najbolje je vključiti ekonomsko in vojaško močno ZR Nemčijo v evropske nadnacionalne strukture. • Problem: OEEC je bil prešibak instrument za dosego tega cilja in za preprečevanje bodočih vojn med Zahodnoevropskimi silami.

  19. Dva pristopa k procesu evropskih integracij • “Federalni” vs “medvladni” pristop • Federalizem – supranacionalne strukture • Medvladni pristop – nacionalne države zadržijo vso suverenost • Organizacije temelječe na “medvladnem” pristopu • OEEC (1948), Svet Evrope (1949), Sodišče za človekove pravice (1950), EFTA (1960) • Organizacije temelječe na “federalnem” pristopu • ECSC (1951), EEC (1958)

  20. 1960-1973, dva neprekrivajoča se koncentrična kroga IS EFTA-7 NL D B L N FIN S F DK I UK EEC-6 A P IRL CH Zahodnoevropski trgovinski sporazumi v 1960ih: EFTA-7 in EEC-6 : E GR

  21. Evolucija obeh koncentričnih krogov • Preferenčna liberalizacija v okviru EEC and EFTA se nadaljuje • (carinska unija v okviru EEC ter območje proste trgovine v okviru EFTA vzpostavljeni do leta 1968) • Pojavijo se diskriminacijski učinki, ki vzpodbudijo pritiske v EFTA članicah za vključitev v EEC • Preusmeritev trgovinskih tokov stimulira včlanitev v EEC • Povečevanje EEC še povečuje interes za članstvo • Ko se VB zaprosi za vstop v EEC (1961), ji sledijo nekatere druge EFTA članice • Dvakratni “ne” de Gaulle-a

  22. Evolucija obeh koncentričnih krogov • Prva širitev, 1973 • Velika Britanija, Danska, Irska (Norveška zavrnila vstop na referendumu) • Širitev EEC je povečala “pritisk za vključitev” v preostalih EFTA članicah • Preostale EFTA članice so podpisale sporazume o prosti trgovini z EEC-9 • Zakaj ti sporazumi niso bili podpisani prej? • Domino učinek zmanjševanja trgovinskih ovir • Prvi v okviru EEC6 → širitev sporazumi o prosti trgovini med EEC in posameznimi EFTA člani

  23. Zahodnoevropski trgovinski sporazumi sredi 1970-tih IS FIN N DK S NL UK D B IRL L EEC-9 A F I EFTA-7 CH P E GR Dva koncentična kroga

  24. Evropesimizem, 1975-1986 • Politični šoki: • “Luksemburški kompromis” + širitevso pripeljali do krize v odločanju • Ekonomski šoki: • Propad Bretton-Woodskega mednarodnega denarnega sistema, 1971-1973. • Propadla shema monetarne integracije. • Naftni šoki v letih 1973 and 1979 ter stagflacija. • Propad poglabljanja trgovinske integracije. • Naraščajoči stroški Skupne kmetijske politike privedejo do proračunskih problemov.

  25. Svetle točke v tem obdobju • Vzpostavitev demokracij v Španiji, Grčiji in na Portugalskem • Druga širitev – Grčija v letu 1981 • Tretja širitev – Španija in Portugalska v letu 1986 (po dolgih in napornih pogajanjih) • EMS vzpostavljen leta 1979 deluje dobro • Proračunske pogodbe • Odločitev “Cassis de Dijon”iz l. 1979 (temelječa na sodni odločitvi Dassonville iz l. 1974) • Odločitev se zoperstavlja veljavnosti nacionalnih pravil glede uvajanja necarinskih trgovinskih ovir • Uveden princip vzajemnega priznavanja

  26. Poglabljanje krogov: Single Market Programme • Vzajemno priznavanje kot grožnja suverenosti nacionalnih regulatorjev • Delors iniciira vse potrebno za zaključek formiranja enotnega evropskega trga – Single European Act • Vzpostavlja “območje brez notranjih meja, v katerem bo zagotovljeno prosto gibanje blaga, storitev in kapitala". • Pomembne institucionalne spremembe, posebno prehod na večinsko odločanje glede stvari povezanih z enotnim trgom. • Vzajemno priznavanje naj bi bilo omogočeno z vsaj minimalno harmonizacijo • Bolj učinkovit sistem odločanja je omogočil prehod na “nov pristop” k liberalizaciji t.i. tehničnih ovir za trgovino.

  27. Single Market Programme, EC92 • Osnovni elementi • Liberalizacija menjave blaga in storitev • Zmanjševanje / odprava mejnih formalnosti • Harmonizacija DDV stopenj v okviru določenega “pasu” • Liberalizacija javnih naročil • Harmonizacija tehničnih standardov in njihovo medsebojno priznavanje (proizvodnja, pakiranje, trženje) • Liberalizacija na področju faktorjev proizvodnje • Odprava vseh kapitalskih omejitev (!!!) in poglobljena integracija trgov kapitala • Liberalizacija čezmejnega poslovanja in politika prostega vstopa na trg

  28. Domino učinek, del II • Poglabljanje integracije v okviru EEC-12 je okrepilo “sile za vstop” v preostalih EFTA državah. • Konec hladne vojne je zmanjšal odpor EFTA držav za vključitev v EEC. • Posledica delovanja “sil za vstop” • EEA – iniciativa za razširitev enotnega trga na EFTA države. • Prošnje za vstop v EEC izražene s strani vseh držav EFTA-e z izjemo Islandije • Koncentrični krogi so ostali, vendar globji.

  29. Četrta širitev 1994 • 1994, Avstrija, Finska, Norveška,Švedska sprejete (Norvežani na referendumu ponovno rekli “ne”) 1973 2004 1958 Cyprus 1986 Malta 1981

  30. Padec komunizma v vzhodni Evropi • Do 1980-ih se je zahodnoevropski ekonomski in politični sistem izkazal za boljšega od sistemov na vzhodu Evrope. • Do 1980-ih let je SZ preprečevala reforme v vzhodni Evropi (ekonomski in vojaški pritiski). • Spremembe v SZ, ki so je povzročile ekonomske in politične slabosti. • “Perestrojka”– postopne tržne reforme • “Glasnost” – odprtost

  31. Politične spremembe v vzhodni Evropi • Junija 1989 je poljska Solidarnost izsilila prve svobodne parlamentarne volitve; komunisti izgubili • Moskva je sprejela novo poljsko vlado. • Nevmešavanje Moskve v primeru Poljske je spodbudilo verižno reakcijo v regiji. • Reformistiv madžarski komunistični partiji za pospešitev reform; Madžarska odprla mejo z Avstrijo, tisoči vzhodnih Nemcev odšli v ZR Nemčiji preko madžarske in Avstrije. • Masovni protesti v Vzhodni Nemčiji; padec berlinskega zidu 9 novembra 1989. • Konec leta 1989: demokracije v Poljski, na Madžarskem, v Češkoslovaški in v Vzhodni Nemčiji (združitev Nemčij 1990)

  32. Propad SZ • Leta 1990 Estonija, Latvija in Litva razglasijo neodvisnost. • Konec leta 1991 SZ razpade. • Hladna vojna se konča brez enega strela. • Vojaška delitev Evrope se zaključi.

  33. Reakcija EU na te dogodke • Na nastale tektonske spremembe EU odgovori s finančno pomočjo (PHARE) in krediti novonastalim demokracijam. • Podpis “evropskih sporazumov” z novimi svobodnimi državami centralne in vzhodne Evrope • To so sporazumi o prosto-trgovinskem območju z obljubami za poglabljanje integracije in z nekaj finančne pomoči

  34. Od Kopenhagna do Kopenhagna • EU je junija 1993 izrazila pripravljenost, da se države V Evrope lahko vključijo v EU. • Kopenhagenski kriteriji za vstop v EU. • stabilnost institucij, ki garantirajo demokracijo, • vladavina prava, • človekove pravice in zaščita manjšin, • delujoče tržno gospodarstvo in sposobnost soočanja s konkurenčnimi pritiski v okviru EU. • Na vrhu EU v Kopenhagnu decembra 2002 zaključena pogajanja z 10 državami te regije. • Peta širitev maja 2004

  35. Združitev Nemčije in Maastricht • Predvidena združitev Nemčije 1990 leta odprla vrata za “velika pogajanja” med Mitterrandom in Kohlom. • Nemčija se odpove DM v korist Evropske monetarne unije, Vzhodna Nemčija pa se pridruži EU brez pogajanj. • Jacques Delors predlaga drugi velik korak v procesu evropskih integracij. • Ustanovitev monetarne unije. • Idejo sta “posvojila” francoski predsednik Francois Mitterrand in nemški kancler Helmut Kohl. • Maastrichtska pogodba podpisana 1992 • Monetarna unija do l. 1999, skupna valuta do l. 2002. • Formirana struktura EU s “tremi stebri” • Tečajna kriza ERM sistema, 1992-1994.

  36. Priprava za “vzhodno” širitev • Predvidena “vzhodna” širitev je zahtevala reformo institucij EU • Pet poskusov: • Amsterdamska pogodba, 1997 • Pogodba iz Nice, 2000 • Osnutek Ustavne pogodbe pripravljen v okviru Evropske konvencije, 2003 • Določene spremembe teksta na medvladni konferenci 2003 • Ustavna pogodba, junij 2004. • Lizbonska pogodba, december 2007

  37. Amsterdamska pogodba • Propadla reforma institucij • Uvedla manjše popravke / dopolnitve v Maastrichtsko pogodbo • Več socialne politike • Vloga EU parlamenta nekoliko okrepljena • Uveden koncept “poglobljenega sodelovanja” • “Ostanki iz Amsterdama” • Glasovalne pravice v Svetu EU, • Število komisarjev, • Širitev področij z glasovanjem na podlagi večine glasov

  38. Pogodba iz Nice • Reforms of main institutions agreed, but poorly done • Glasovalne pravice v Svetu opredeljene zelo kompleksno; povečana teža velikih držav • Brez pomembne spremembe glede večinskega glasovanja • Do 27 članic ima vsaka država svojega komisarja • Splošno ocenjevana kot neuspešna • Glavne rešitve ponovno preverjene v osnutku Ustavne pogodbe iz leta 2003

  39. Ustavna pogodba • Izboljšan sistem odločanja v okviru Sveta ter majhno povečanje števila področij z večinskim glasovanjem. • Vključuje Listo temeljnih pravic. • Druge stvari vključene v dokument: • Veliko “čiščenja” prejšnjih pogodb. • Koraki v smeri bolj koherentnega odločanja na področju zunanje politike. • Številne de facto rešitve spreminja v pravno zavezujoče.

  40. Problemi Ustavne pogodbe • Francija in Nizozemska sta ustavno pogodbo na referendumu zavrnili poleti 2005. • Voditelji EU so si junija 2005 vzeli čas za premislek