Trg dela Območna služba Ljubljana Območni službi Trbovlje

2. Trg delaObmočna služba LjubljanaObmočni službi Trbovlje www.ess.gov.si Januar 2011

3. Predstavitev območja, ki ga strokovno pokriva ZRSZ Območna služba Ljubljana Zavod RS za zaposlovanje, Območna služba Ljubljana strokovno pokriva 10 upravnih enot in 35 občin, ki statistično sodijo v štiri regije: Osrednjeslovensko, Goriško, Notranjsko-kraško in Jugovzhodno Slovenijo. • ZNAČILNOSTI • Območje, ki ga strokovno pokriva ZRSZ OS Ljubljana • predstavlja petino države, na njem živi 27-odstotkov prebivalstva Slovenijein dela 35% zaposlenih v Sloveniji. Stopnja registrirane brezposelnosti v novembru 2010 (9,1%) je nižja od slovenske (11,1%). Brezposelnih je 24,9-odstotkov od vseh registriranih brezposelnih v državi.

4. Predstavitev območja, ki ga strokovno pokriva ZRSZ Območna služba Trbovlje Zavod RS za zaposlovanje, Območna služba Trbovlje strokovno pokriva 4 upravne enote in 5 občin, ki statistično sodijo Zasavskoin Osrednjeslovensko regijo. • ZNAČILNOSTI • Območje, ki ga strokovno pokriva ZRSZ OS Trbovlje predstavlja: 2,9 % države, na njem živi in dela 3,2 odstotka prebivalstva in 2,1 zaposlenih v Sloveniji. • Stopnja registrirane brezposelnosti v novembru 2010 (11,6 %)pa je večja kot slovensko povprečje (11,1 %). • Brezposelnih je 3,2 odstotkov vseh registrirano brezposelnih v državi, problematična je predvsem struktura brezposelnih oseb.

5. Značilnosti regij OS Trbovlje in OS Ljubljana • Zmanjšanje števila delovno aktivnih prebivalcev • Umirjanje priliva v brezposelnost, oblikovanje težje zaposljivih skupin – dolgotrajno brezposelne osebe, starejši. • Povečanje števila prijavljenih prostih delovnih mest v primerjavi z 2009, še vedno pa ne dosegamo let pred gospodarsko krizo. • Rast števila brezposelnih oseb (v primerjavi z decembrom 2009 za 6 % na OS Trbovlje in za 26,3% na OS Ljubljana). • Zaposlovanje za določen čas.

6. Struktura brezposelnih oseb v OS Ljubljana Število brezposelnih v OS Ljubljana se je v letu 2010 povečalo, v primerjavi z letom 2009 za 26,3%. V strukturi brezposelnih oseb so se povečali delež oseb s VI. in višjimi stopnjami izobrazbe, delež dolgotrajno brezposelnih ter delež starejših brezposelnih oseb.

7. Struktura brezposelnih oseb v OS Trbovlje Število brezposelnih v OS Trbovlje se je letu 2010 povečalo, v primerjavi letom 2009 za 6 %. V strukturi brezposelnosti naraščajo deleži oseb z višjo in visoko izobrazbo, deleži starejših brezposelnih oseb in dolgotrajno brezposelnih oseb. Znižali pa so se deleži BO brez izobrazbe, presežkov in stečajnikov ter mladih.

8. Brezposelni iskalci prve zaposlitve • V OS Ljubljana sta bila ob koncu decembra 2010 brezposelna 4.002 iskalca prve zaposlitve (15% od vseh brezposelnih), to je 25,3% več kot decembra 2009. • Največ iskalcev prve zaposlitve je imelo V., I.-II. in VII. stopnjo izobrazbe. • Med iskalci prve zaposlitve je bilo največ: • delavcev brez poklica • gimnazijskih maturantov • ekonomskih tehnikov • pomožnih delavcev • oseb z osnovnošolsko izobrazbo • prodajalcev

9. Brezposelni iskalci prve zaposlitve • V OS Trbovlje je bilo ob koncu decembra 2010 brezposelnih 510 iskalcev prve zaposlitve (14,7 % od vseh brezposelnih), to je 5,2 % več kot decembra 2009. • Največ iskalcev prve zaposlitve je imelo V. ,I.-II. in IV. stopnjo izobrazbe. • Med iskalci prve zaposlitve je bilo največ: • delavcev brez poklica • gimnazijskih maturantov • ekonomskih tehnikov • oseb z osnovnošolsko izobrazbo • prodajalcev • pomožnih delavcev • gradbenih tehnikov.

10. Izobrazbena struktura priliva ISKALCEV PRVE ZAPOSLITVE v OS Ljubljana v letu 2010 V evidenco brezposelnih oseb se je v letu 2010 prijavilo 4.028 iskalcev prve zaposlitve, to je 6,5% več kot v letu 2009. Priliv iskalcev prve zaposlitve se je zmanjšal samo na III.-IV. stopnji izobrazbe.

11. Izobrazbena struktura priliva ISKALCEV PRVE ZAPOSLITVE v OS Trbovlje v letu 2010 V evidenco brezposelnih oseb se je v letu 2010 prijavilo 549 iskalcev prve zaposlitve, to je 2,9% manj kot v letu 2009. Priliv iskalcev prve zaposlitve se je zmanjšal na III. in IV. stopnji.

12. Stopnja brezposelnosti po starostnih skupinah po anketi o delovni sili, Slovenija Vir: SURS, statistične informacije, ADS

13. Stopnja zaposlenosti po starostnih skupinah po anketi o delovni sili, Slovenija Vir: SURS, statistične informacije, ADS

14. Nazivi izobrazbe, za katere je bilo prijavljenih največ prostih delovnih mest v letu 2010, Območna služba Ljubljana (prvih pet po številu prijavljenih prostih delovnih mest) I. stopnja izobrazbe: osnovnošolska izobrazba delavec brez poklica pomožni delavec gradbeni delavec kovinarski delavec II. stopnja izobrazbe: zidar za zidanje in ometavanje kuharski pomočnik voznik cestnih motornih vozil varnostnik pleskar III. stopnja izobrazbe: poštni manipulant blagovni manipulant bolničar lesar strojni obdelovalec kovin IV. stopnja izobrazbe: prodajalec zidar voznik kuhar natakar

15. Nazivi izobrazbe, za katere je bilo prijavljenih največ prostih delovnih mest v letu 2010, Območna služba Ljubljana (prvih pet po številu prijavljenih prostih delovnih mest) V. stopnja izobrazbe: ekonomski tehnik gimnazijski maturant vzgojitelj predšolskih otrok strojni tehnik zdravstveni tehnik VI. stopnja izobrazbe: ekonomist inženir strojništva poslovni sekretar inženir elektrotehnike inženir računalništva VII. stopnja izobrazbe: univ. dipl. ekonomist diplomirani ekonomist (vs) univ. diplomirani pravnik profesor razrednega pouka dipl. vzgojitelj predšolskih otrok (vs)

16. Nazivi izobrazbe, za katere je bilo prijavljenih največ prostih delovnih mest v letu 2010, OS Trbovlje(prvih pet po številu prijavljenih prostih delovnih mest) I. stopnja izobrazbe: delavec brez poklica osnovnošolska izobrazba pomožni delavec gradbeni delavec snažilka II. stopnja izobrazbe: zidar za zidanje in ometavanje obdelovalec kovin voznik cestnih motornih vozil kuharski pomočnik gospodinjska pomočnica III. stopnja izobrazbe: bolničar administrativni manipulant blagovni manipulant strojni obdelovalec kovin lesar IV. stopnja izobrazbe: prodajalec voznik natakar zidar varilec

17. Nazivi izobrazbe, za katere je bilo prijavljenih največ prostih delovnih mest v letu 2010, OS Trbovlje(prvih pet po številu prijavljenih prostih delovnih mest) V. stopnja izobrazbe: ekonomski tehnik gimnazijski maturant strojni tehnik vzgojitelj predšolskih otrok zdravstveni tehnik VI. stopnja izobrazbe: inženir strojništva inženir elektrotehnike poslovni sekretar ekonomist organizator dela VII. stopnja izobrazbe: univ. dipl. ekonomist diplomirani ekonomist (VS) univ.dipl. pravnik profesor razrednega pouka doktor medicine

18. Ocena • V letošnjem letu še ne pričakujemo večjih pozitivnih premikov v gibanju zaposlovanja in brezposelnosti. V začetku leta – predvsem januarja – pričakujemo, da se bo število brezposelnih še povečalo, predvsem na račun odpovedi zaposlitev za določen čas. V naslednjih mesecih leta 2011 pa naj bi se zaradi postopnega oživljanja gospodarske aktivnosti rast brezposelnosti umirila. Pričakujemo, da se bo okrepilo zaposlovanje, predvsem v trgovini, predelovalnih dejavnostih, na področju turizma in gostinstva, farmacije itd… • Naša ocena je, da bo povpraševanje tudi letos nižje kot je bilo v letih visoke gospodarske konjunkture, čeprav pričakujemo trend povečevanja števila prostih delovnih mest; zaradi neugodne strukture brezposelnih pa zaposlovanja ne bo več kot v letu 2010. • UMAR napoveduje, da bo stopnja registrirane brezposelnosti znašala 11,0 %, stopnja anketne brezposelnosti pa 7,1 %. Ob manjši zaposlenosti se bo rast produktivnosti povečala za 2,9 %.

19. na področju zdravstva in sicer na vseh izobrazbenih nivojih od negovalcev in bolničarjev do zdravnikov specialistov, na področju informacijske tehnologije (razvijalci informacijskih sistemov, programerji, sistemski inženirji), na področju naravoslovja in tehnike (predvsem na višjih stopnjah izobrazbe), na področju gostinstva (natakarji, kuharji), poklici s področja kovinarstva oz. oblikovanja kovin, elektrike, mehanike…. Po vsej verjetnosti se bo nadaljevalo povpraševanje po ekonomistih in pravnikih na univerzitetni stopnji izobraževanja, saj se le ti lahko zaposlujejo na širšem področju dejavnosti, je pa na trgu tudi veliko iskalcev zaposlitve s tovrstno izobrazbo. Potrebno je tudi upoštevati, da brezposelne osebe, ki delo iščejo preko zavoda, predstavljajo le manjši del kandidatov za prosta delovna mesta. Potrebno pa je omeniti še tako imenovane »zelene poklice«, ki se lahko opravljajo v vladnem, profitnem in neprofitnem sektorju na področju energije, transporta, kmetijstva, ravnanja z odpadki in raziskovanja, po katerih bo v prihodnosti naraščalo povpraševanje tudi pri nas. Področja, kjer pričakujemo največje povpraševanje

20. Zakon o urejanju trga dela in Nacionalna koordinacijska točka za vseživljenjsko karierno orientacijo NKT VKO

21. Zakon o urejanju trga dela • ZUTD velja od 1.1.2011 (Ur.l. RS št.80/2010) • Osebe, ki se lahko prijavijo na zavodu za zaposlovanje: • Brezposelne osebe - tiste, ki izpolnjujejo pogoje po tem zakonu • Iskalci zaposlitve, katerih zaposlitev je ogrožena - v času odpovednega roka v primeru redne odpovedi delovnega razmerja ali v zadnjih treh mesecih iztek zaposlitve za določen čas, • Drugi iskalci zaposlitve – delovno aktivna ali neaktivna oseba ali študent, ki išče zaposlitev. • 3. Ukrepi države na trgu dela: • Storitvi za trg dela: - Vseživljenjska karierna orientacija, - Posredovanje zaposlitve • Aktivna politika zaposlovanja • Zavarovanje za primer brezposelnosti • Zagotavljanje pravic iz obveznega in prostovoljnega zavarovanja za primer brezposelnosti

22. Varna prožnost • Globalizacija, zaostrena konkurenca, demografske spremembe • Neprestane spremembe na trgu dela • Potreba po prilagodljivosti zaposlenih in podjetij • Prožne oblike zaposlitev in varni prehodi med zaposlitvami, usposabljanjem, izobraževanjem in brezposelnostjo • Nujnost vseživljenjskega učenja, ki zagotavlja prilagodljivost, varnost karier in večjo zaposljivost • Podpora: vseživljenjska karierna orientacije

23. Vseživljenjska karierna orientacija VKO zajema aktivnosti, ki omogočajo identifikacijo sposobnosti, kompetenc in interesov za sprejemanje odločitev na področju zaposlovanja, izobraževanja, usposabljanja in izbire poklica ter omogoča vodenje življenjskih poti tako, da se posamezniki teh kompetenc naučijo, in jih uporabljajo. Aktivnosti VKO so: • Informiranje o trgu dela, • Samostojno vodenje kariere, • Osnovno in poglobljeno karierno svetovanje • Učenje veščin vodenja kariere

24. Vseživljenjska karierna orientacija -24. člen ZUTD • Storitve VKO za mladino vključujejo aktivnosti, ki omogočajo spoznavanje trga dela: • - informativna gradiva o poklicih, perspektivah zaposlovanja in drugih značilnostih trga dela, • - storitve, ki mladim omogočajo spoznavanje poklicev in trga dela, kot so obiski delodajalcev, predstavitve poklicev, predavanja , karierni sejmi, • - pripomočki za samostojno vodenje kariere, • - preventivne timske obravnave učencev in dijakov, pri katerih je večja verjetnost, da bodo imeli težave pri zaposlovanju, • - individualno karierno svetovanje za učence, dijake, študente, ki vključuje ugotavljanje interesov, sposobnosti in drugih osebnostnih lastnosti, • - skupinske oblike učenja veščin vodenja kariere.

25. Samostojno vodenje kariere Samostojno vodenje kariere zajema pripomočke s katerimi posameznik načrtuje in vodi svojo karierno tako, da ga ti pripomočki vodijo skozi ključne točke, ki jih je treba pri tem upoštevati in je namenjeno vsem. • eSvetovanje • KIK

27. Modul trg dela

28. POROČILO TESTIRANCU O REZULTATU TESTA SDS – Iskanje poklicne poti

29. Vprašalnik osebnostnih lastnosti • Rezultat nudi informacijo o: • Tipu osebnosti glede na 4 dimenzije: • Ekstravertnost – Introvertnost • Praktičnost – Ustvarjalnost • Razum – Čustva • Organiziranost – Spontanost • 2. Pogovorni in vodstveni slog • 3. Značilni način ravnanja in dela • 4. Delovno okolje, ki mu daje prednost • 5. Možni pomisleki • 6. Poklicna pot