Download
1 / 17
170 likes | 361 Views
Ljubim šefa, ker. ... Tako krasno razporeja delo. Za obsežna in naporna dela pač nima časa . Sicer ga tudi jaz nimam, a me zmeraj veseli, ko lahko opravim njegovo delo . Konec koncev se moram naučiti znajti tudi brez njega, če bi kdaj zbolel. ... Zna prav presoditi moje delo.
E N D
... Tako krasno razporeja delo. Za obsežna in naporna dela pač nima časa. Sicer ga tudi jaz nimam, a me zmeraj veseli, ko lahko opravim njegovo delo. Konec koncev se moram naučiti znajti tudi brez njega, če bi kdaj zbolel.
... Zna prav presoditi moje delo. Tega na srečo ocenjuje kot “spodnje povprečje”. Tako me obvaruje pred nadležnimi povišicami. Večja plača itak pomeni zgolj večje davke – in ti so mi tako prihranjeni. V končni fazi pa nisem tukaj zaradi denarja.
... Me ne preobremenjuje. Tako me nikoli ne predstavi zares pomembnim ljudem naše firme. Imena me samo zmedejo. Sicer pa nimam pravice karkoli vedeti. Edina izjema: kakšno kavico pije šef najraje.
... Je tako spontan. Ob dodeljenem delu zmeraj pove, kako naj bo narejeno. Če se tega držim, se na koncu zmeraj spolni, da si je zamislil čisto drugače. Potem me je zmeraj malce sram, da ga spet nisem spontano veselo presenetil.
... Tako dobro prodaja. In sicer naše delo za svoje. Ni je ideje, ki je ne proglasi za svojo; ni je predstavitve, pri kateri se ne hvali z našim delom. A to je tudi razlog, da smo pri delu tako motivirani – da bo šef končno zasluženo napredoval.
... Je tako inovativen. Zmeraj ima super ideje, ki jih navdušeno in nevprašano posreduje naprej. Da so večinoma neizvedljive seveda ni njegova krivda – v končni fazi itak nima pojma, kaj mi cel dan počnemo.
... Je tako duhovit. Kadar čepi skupaj s svojimi opicanjenimi menedžerskimi kolegi, se zmeraj od smeha kar tolčejo po kolenih. Ponavadi kažejo s prstom name, ali pa me pomilujoče gledajo. Veseli me, da tako prispevam k splošni zabavi.
... Si upa vprašati. Žal zmeraj ista vprašanja. Kajti učna blokada mu onemogoča, da bi si enkrat razloženo trajno zapomnil. A ker ljubim večna ponavljanja, sem vesel, da lahko pol delavnega dne porabim za njegove inštrukcije.
... Je tako zaskrbljen. Vsaj zase: zmeraj kadar smo na ognjeni liniji, se spretno skrije v zaklon. Sicer ga obkrožajo žrtve, a kot glavni poveljnik mora zmeraj najprej misliti na lastno preživetje. Le kaj bi njegova skupina brez njega?
... Si zapomni moje ime. In ga zmeraj v pravem trenutku omeni pri vodilnih. Zmeraj takrat, ko mu ne gre najbolje. Ali pa potrebuje grešnega kozla. Navdušen sem, kadar je moje ime najpogosteje omenjeno pri kriznem zasedanju.
... Mi je dal drugi dom. Sam mora žal zmeraj zgodaj domov (pa saj je tudi zadnji prišel).A zahvaljujoč mojim novim nalogam lahko ponavadi ostanem dlje v službi. Saj tudi ni kakšnega drugega kraja, kjer bi bil raje in počel karkoli drugega.
... Je tako prilagodljiv. Pride in gre kakor mu drago – brez predhodnega obvestila. To sicer onemogoča načrtovanje, a povečuje mojo spontanost in zmožnost improviziranja. Hkrati mi omogoča, da izživljam svojo kreativnost, kadar ga kdo išče.
... Je tih in molčeč. Kadar dobro opravim svoje delo, to na hvale vreden način obzirno zadrži zase. Sicer bi mi grozilo še kakšno napredovanje ali povišica.A šef zna to na srečo preprečiti.
... Mi zmeraj stoji ob strani. Zmeraj takrat, ko imam nujna dela. Takrat pride vsakih deset minut preverit, kako napredujem. S tem mi resnično pomaga. In me skoraj ne dela živčnega. Konec koncev veliko bolje delam, če mi ves čas gleda pod prste in komentira vsako vejico posebej.
... Ve, da pod pritiskom zmeraj bolje delam. Zato mi zares pomembnih nalog nikoli ne da na začetku delovnega dne. To bi bilo preveč enostavno! Ne, z njimi počaka do zadnjega in mi tako omogoči sladke nadurice.
