Univerzitetni podiplomski študij Varstvo okolja 2007/08 Seminar »VARSTVO OKOLJA«

1. Univerzitetni podiplomski študij Varstvo okolja 2007/08 Seminar »VARSTVO OKOLJA« Okoljske spremembe, prostor in kmetijstvo Ljubljana, 15.03.2008 Koordinator seminarja: prof.dr. Franc Lobnik, 041 663 713 e- mail: franc.lobnik@bf.uni-lj.si

2. Svet in z njim globalna ekonomija vodita planet Zemljo v fazo prekomernega izkoriščanja naravnih virov. Gozdovi se krčijo, erozijski procesi zmanjšujejo zmožnost pridelave hrane, količine vode za rast in razvoj vegetacije ter prehrano ljudi in industrijo se zmanjšujejo, puščave se širijo z neverjetno hitrostjo, ribolov je že zdavnaj presegel naravno regeneracijo, klimatske spremembe resno ogrožajo nekatere predele zemeljske oble, ledeniki se topijo, mnoge vrste izumirajo, največja kriza pa je na področju energije.

3. Večanje števila prebivalstva in gostanaseljenost na nekaterih območjih ustvarjajo velike pritiske na okolje in izrabo naravnih virov. Predvsem je izrazito pomanjkanje kvalitetne vode, zraka in pojavlja se onesnaževanje tal, ki zmanjšuje proizvodnjo sposobnost za pridelavo kvalitetne in zdrave hrane. Velik problem so spremembe namembnosti najboljših kmetijskih zemljišč v druge namene.

4. Porazdelitev vodnih virov na ZemljiProf. Dr. György VÁRALLYAY, Zagreb, 2007

5. Prof. Dr. György VÁRALLYAY, Zagreb, 2007

6. Glavne omejitve agroekološkega potenciala na Zemlji Prof. Dr. György VÁRALLYAY, 2007 Severna inCentralna Azija Jugovzhodna Azija Svetovno povprečje Severna Amerika CentralnaAmerika Australazija Južna Amerika Južna Azija Afrika Evropa Suše Mineralni stres Plitva tla Preveč vlažna tla Zamrznjena tla Primerna za pridelavo hrane % 36 25 22 18 16 15 15 14 10 11

7. Problemi degradacije tal v Evropi Erozija Zmanjševanje deleža organske snovi Zbitost tal Zmanjševanje biotske različnosti Poplave in plazovi Onesnaževanje razpršeno- lokalno Zaslanjevanje tal Spemembe namebnosti-urbanizacija

9. SLOVENIJA • Celokupna površina: 20.273 km2 • 10% ravninski svet • 18% skupaj z dolinami • 12 % poljedelske površine • 24 % pašniki • 54% gozd (danes preko 60%) • 44% kras

10. Sub-Pannonian region High Alps High Alps AlpineForeland AlpineForeland Sub- Mediterranean Dinaric Plateau Coastal - Submediterranean Climatically, Slovenia is divided into the Alpine-Foreland High Karst, Intramontane depressions, Sub-Pannonian-Pannonian and Submediterranean belts. Biogeographical regions: Coastal, Dinaric, Sub-Dinaric, Sub-Alpine, Alpine and Sub-Pannonian regions. Reliefna in klimatska različnost Slovenije

11. Geology Geološka karta Slovenije

12. Hidrografska mreža

20. Avtoceste gradijo na kvalitetnih kmetijskih zemljiščih Avtocesta preseka dobra kmetijska zemljišča. Pedološka karta 1: 25 000

21. Onesnažena mežiška dolina

23. Kmetijska zemljišča v uporabi Statistični letopis 2006

24. Kaj potrebujemo za kvalitetno življenje? Zdravo hrano, čisto vodo, prijazno okolje za življenje, racionalno rabo prostora, sonaravno izrabo naravnih dobrin, naravi prijazno izkoriščanje vode in tal. Ali je to mogoče ob tako velikih pritiskih kapitala in nekaterih lobijev, ki vidijo samo profit. Resnično bomo potrebovali več znanja pri reševanju konfliktov med urbanim, semi-urbanim in ruralnim delom naše države. Zato smo letošnji seminar posvetili zgoraj omenim problemom.

25. Seveda pa je zelo pomemben če ne najpomembnejši odnos ljudi do okolja (etika), ozaveščenost oziroma nujnost, da bo človeštvo moralo nekaj storiti za samoohranitev. Menimo, da je ozaveščanje in informiranost posameznika in s tem celotne družbe pomemben dejavnik možnih pozitivnih premikov pri reševanju okoljskih problemov.

26. Tematski naslovi seminarjev in mentorji oz. koordinatorji vsebin so vam bili posredovani v naprej, to pomeni, da ste se nekateri verjetno že odločili za teme, ki so vam blizu oziroma bi lahko s svojim znanjem in razmišljanjem prispevali k oblikovanju letošnjega seminarja. Po 3, izjemoma 4 kandidati se lahko odločijo za en tematski sklop. Pri vsakem tematskem sklopu je ime in priimek mentorja oz. so-mentorjev, ki vam bodo pomagali z nasveti, literaturo in vas usmerjali.

27. Za vsako temo bo potrebno pripraviti seminarsko nalogo in ppt predstavitev. Vsak član skupine bo dolžan predstaviti svoj del seminarja na skupni predstavitvi seminarjev. Ocenjevan bo izdelek, prizadevnost posameznika v skupini in podajanje snovi na javni predstavitvi. Ostali udeleženci seminarja pa bodo ocenjevani glede na njihovo odzivnost s vprašanji postavljenimi izvajalcem.

28. 1. prof.dr. Lučka Kajfež Bogataj, e- mail: Lucka.Kajfez.Bogataj@bf.uni-lj.si asist. Andrej Ceglar, e- mail: andrej.ceglar@bf.uni-lj.si Okoljska, kmetijska, prometna in energetska politika v Sloveniji niso trajnostne. Sklop Podnebne spremembe Kandidati: 1. Godec Barbara 2. Mrak Nataša 3. Rakef Irena 4. Rutar Teja

29. Projekcije bodočih sprememb podnebja 6,4oC Najnižja ocena scenarij B1 1.8°C (1.1°C do 2.9°C) Najvišja ocena scenarij A1FI 4.0°C (2.4°C to 6.4°C) 5,4oC 4,4oC 3,8oC 2,9oC

30. Relativne spremembe padavin (%) za obdobje 2090–2099, v primerjavi z 1980–1999

31. S Evropa J Evropa Increased forest growth (only in the beginning?) Increased fire risk Increased water availability (2070 ca.1/5) Decreased water availability ( 2070 ca.1/3) Increased yields (only in the beginning?) Decreased yields Evropa Razlike SEVER - JUG

32. MOŽNE TEME V TEM SKLOPU

33. 1. REGIONALNI PODNEBNI SCENARIJI • Opis scenarijev za različne evropske regije • Analiza regionalnih razlik • Možne posledice v različnih sektorjih • Gradiva dostopna na http://prudence.dmi.dk/ http://peseta.jrc.ec.europa.eu/ http://peseta.jrc.ec.europa.eu/results.html

34. 2. PRILAGAJANJE NA PODNEBNE SPREMEMBE • Opis EU predloga “Zelena knjiga” • Možne strategije v različnih sektorjih • Cena, učinkovitost, realnost prilagoditev • Gradiva dostopna na http://ec.europa.eu/environment/climat/adaptation/index_en.htm http://www.oecd.org/dataoecd/29/33/40200582.pdf http://www.oecd.org/dataoecd/57/55/36324726.pdf

35. 2. NACIONALNA VARNOST IN PODNEBNE SPREMEMBE • Vidiki in ogrožanje varnosti • Tveganja v Evropi • Tveganja v Sloveniji • Gradiva dostopna na http://www.initiativeforpeacebuilding.eu/Publications/Publications_pdf/Interlinkages_between_natural_resources_management_and_conflict_in_EUER.pdf

36. 2. prof.dr. Marina Pintar, e- mail:marina.pintar@bf.uni-lj.si Vode in ruralni razvoj Kandidati: 1. Andrejčič Minka 2. Guštin Simon 3. Morčič Tea 4. Žekar Senta

37. zaraščanje 140 000 ha = 7% Slovenije urbanizacija+ceste = 15 km2/leto oz. 18 000 ha v 12 letih (1993-2005) < 0,09 ha/preb. Vir: SURS, 2007

38. RASTLINA + DEŽ/NAMAKANJE HRANILA TALNA RAZTOPINA Ali kmetijstvo potrebuje vodo in zakaj? Negativne posledice suše na kmetijskih območjih vpliv na kmetijske rastline vpliv na okolje

39. Ali kmetijstvo v Sloveniji potrebuje vodo in zakaj? V Sloveniji pade relativno veliko padavin  namakanje je dopolnilni ukrep, ki omogoča količinsko in kakovostno stabilno rastlinsko pridelavo.

40. Namakanje in okolje • namakanje največji porabnik vode v kmetijstvu • kmetijstvo porabi 70 % vseh aktiviranih • vodnih virov na zemlji

41. Suše: 1983, 1985, 1988, 1992, 1993, 1994, 2000, 2001, 2003. Nacionalni program namakanja (NPN) (1993-1994): 193 450ha kmetijskih zemljišč Predlog 1. faze izvajanja NPN (1995), usklajen z dolgoročnim planom Slovenije (1997): 10 605ha kmetijskih zemljišč Slovenski projekt namakanja (1998): 23 projektov 3 635 ha kmetijskih zemljišč (cca 15 000 ha namakalnih sistemov, MKGP)

42. Evropa 30-60% vodnih virov za kmetijstvo Delež porabljene vode po panogah v Sloveniji, 2006 Vir: SURS, 2007

43. 2200 ha 1,2 % 600 ha 11,5 % Delež namakanih njiv in sadovnjakov V Sloveniji 2000-2006 Vir: SURS, 2007

44. Revizijsko poročilo o smotrnosti ravnanja RS pri preprečevanju in odpravi posledic suše v kmetijstvu 247 mio EUR = celotna ocenjena škoda po suši v letih 2000, 2001, 2003, 2006 85,9 mio EUR = stroški odprave suše (35 %) 3,3 mio EUR = preventiva oz. preprečevanje (1,3 %) (Računsko sodišče RS, 2007)

45. Upravljanje? Ekonomija TRAJNOSTNI RAZVOJ Naravne danosti Družbeni razvoj

46. Povezanost problemov - 1 Ok-Ek-So povezave Pomanjkanje vode Zmanjšani pridelki oz. pridelki slabše kakovosti Večje koncentracije onesnažil v vodah Manjša poraba hranil iz tal -Vpliv na okolje - • Dodatna negotovost • za doseganje dobrega • stanja voda • Okvirna vodna direktiva • vodna telesa “at risk” -Vpliv na ekonomski in socialni status prebivalcev

47. - Območje praznenja podeželja Ekon. upr. pridelava zaradi pomanjkanja vode ni možna Manj atraktivno za ekstenzivni turizem Opuščanje kmetijstva Staranje prebivalstva -Izguba značilne krajine + Manj erozije Boljša kakovost voda Zaraščanje zemljišč + Sprememba vrst soc. uslug -Manjšanje biodiverzitete - Manjši nizki pretoki voda - Slabšanje pogojev za večjo biodiverziteto Povezanost problemov - 2 Ok-Ek-So povezave

48. Viri: • 1Površina ozemlja in pokrovnost tal, določena planimetrično, 2005 • http://www.stat.si/letopis/index_vsebina.asp (14.3.2008) • 2Površina ozemlja in pokrovnost tal, določena planimetrično, 1993 • - http://www.stat.si/letopis/index_vsebina.asp (14.3.2008) • 3Struktura kmetijskih zemljišč v uporabi po zemljiških kategorijah, 2006 • http://www.stat.si/letopis/index_vsebina.asp (14.3.2008) • 4Voda, uporabljena za namakanje, namakana zemljišča ter namakalni objekti in naprave, 2005 -http://www.stat.si/letopis/index_vsebina.asp (14.3.2008) • 5 MKGP 2008. Suša in kmetijstvo v Sloveniji. Kmečki glas, 11 (12. mar. 2008), str. 9 • 6 Juvan, S., Edelbaher, M., 2000. Projekt namakanja v republiki Sloveniji. V: 11. Mišičev vodarski dan 2000, Zbornik referatov, 8. december 2000, Maribor, Vodnogospodarski biro Maribor, s. 172-177.

49. Viri (nadaljevanje): 7 Računsko sodišče RS. 2007. Revizijsko poročilo o smotrnosti ravnanja RS pri preprečevanju in odpravi posledic suše v kmetijstvu. 8 Slovenia irrigation project, 1998. Feasibility reports No. 1-19, No H1-H5. AFC. Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano, Ljubljana. 9 Biotehniška fakulteta Oddelek za agronomijo, 1994. Nacionalni program namaknja Republike Slovenije, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ljubljana. 10 Stražar, S., 2002. Institucionalna ureditev hidromelioracij – pregled stanja in načrti v bodoče. V: 13. Mišičev vodarski dan 2002, Zbornik referatov, 29. november 2002, Maribor, Vodnogospodarski biro Maribor, s. 56-67. 11 Ongley, E. D., 1996. Control of water pollution from agriculture. FAO Irrigation and drainage paper no. 55.

50. 3. dr. Anka Lisec, e-mail: alisec@fgg.uni-lj.si prof.dr. Anton Prosen, e-mail: anton.prosen@fgg.uni-lj.si prof.dr. Franc Lobnik, e-mail: franc.lobnik@bf.uni-lj.si Janez Rupreht, spec. pedol., e-mail: janez.rupreht@bf.uni-lj.si Smotrno upravljanje z zemljišči, ki še niso degradirana v smislu urbanizacije, gradnje infrastrukture, onesnaževanja tal in podobno, postaja vse bolj pereča tema na svetovni ravni kot tudi v Sloveniji Kandidati: 1. Jemec Mateja 2. Kamenšek Natalija 3. Žnideršič Katarina 4. Šolc Urša