KMEČKI UPORI

1. KMEČKI UPORI Le vkup, le vkup, uboga gmajna!

2. Kdaj in kako se pojavijo • Pojavijo se v 15. in nadaljujejo v 16. in 17. stoletju. • Kmetje so se začele povezovati med seboj v kmečke zveze. • Na zborovanjih oblikujejo svoje zahteve ter jih pošljejo cesarju, da ga seznanijo s svojim položajem.

3. Vzroki za slabšanje položaja kmetov Večanje dajatev, spreminjanje denarnih dajatev v naturalne, nove dajatve za obrambo, povečevanje tlake, vojaški spopadi med zemljiškimi gospodi, omejevanje dodatnih dejavnosti (trgovine, obrti, tovorništva, carine, mitnine), turški vpadi (gradnje obzidij).

4. Največji kmečki upori • Upor na Koroškem (1478) • Veliki slovenski kmečki upor (1515) • Hrvaško-Slovenski kmečki upor (1573) • Drugi veliki slovenski upor (1635) • Tolminski kmečki upor (1713)

5. KmeČke zahteve • Zaščita pred turškimi vpadi, • dajatve kot so bile v preteklosti, • sami želijo urejati zadeve z vladarjem, • prevzeti želijo sodno oblast, • zahtevajo staro pravdo (obremenitve podložnikov kakršne so bile v preteklosti), • plačevanje dajatev v denarju in ne v naturi, • zmanjšanje davkov, • prosta trgovina, • sami želijo pobirati davke in dajatve.

6. Stara pravda • Obveznosti podložnikov so bile zapisane v posebnih knjigah – URBARJI-h (uporabljajo se vse do 1848) • STARA PRAVDA = količina dajatev, ki je bila zapisana v urbarjih iz srednjega veka

7. Vzroki za neuspeh uporov • Neenotnost upornikov, • Razdrobljenost upornikov, • Slaba oborožitev (vile, kose in sekire) in brez konjenice, • Neizkušenost v bojevanju, • Zaupanje v cesarja, ki pa podpre plemstvo.

8. Maščevanje plemstva • Kmete, ki so sodelovali v uporu ali podpirali upornike so: • obesili, • nataknili na kole, • utopili, • obglavili, • jim požgali domačije. • Kmetje so morali nadomestiti vso škodo in plačevati še dodaten PUNTARSKI davek.