1 / 33

1. SREČANJE ŠTUDIJSKE SKUPINE ZA GLASBENO UMETNOST šolsko leto 2013/14

FORMATIVNO SPREMLJANJE JE UČINKOVITO, ČE GA INTEGRIRAMO V POUČEVANJE, KI PA GA JE TREBA V TA NAMEN TEMELJITO REORGANIZIRATI (WILIAM). 1. SREČANJE ŠTUDIJSKE SKUPINE ZA GLASBENO UMETNOST šolsko leto 2013/14. Ada Holcar Brunauer. Formativno spremljanje – ŠKOTSKI MODEL. SEMINARJI:.

arnon
Download Presentation

1. SREČANJE ŠTUDIJSKE SKUPINE ZA GLASBENO UMETNOST šolsko leto 2013/14

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript


  1. FORMATIVNO SPREMLJANJE JE UČINKOVITO, ČE GA INTEGRIRAMO V POUČEVANJE, KI PA GA JE TREBA V TA NAMEN TEMELJITO REORGANIZIRATI (WILIAM). 1. SREČANJE ŠTUDIJSKE SKUPINE ZA GLASBENO UMETNOST šolsko leto 2013/14 Ada Holcar Brunauer Formativno spremljanje – ŠKOTSKI MODEL

  2. SEMINARJI: • Jazz glasba v osnovnem glasbenem izobraževanju (komorne zasedbe); Seznanitev učiteljev z jazz zvrstjo, improvizacijo ter uporabo le-te pri skupinskem pouku oz. komornih zasedbah(Jaka Strajnar) • Glasbena pravljica in koncert na izvirnih inštrumentih 8. in 9. 11. 2013 (Peter Kus) • Tolkalni ansambel in segmenti Orffovega pristopa k poučevanju glasbe ter ritmične in plesne igre pri pouku (Tadeja Mraz Nowak, Jaka Strajnar)

  3. »Ni mi še uspelo najti testa, ki bi povedal zgodbo o tem, kdo je otrok, ki ga je pisal. Če bi lahko ustvarili sistem, ki bi spodbujal otroke k razumevanju samega sebe, k razvijanju njihovega občutka lastne vrednosti, k prepoznavanju njihove odgovornosti do sveta in vseh, ki v njem prebivajo, potem bi jim veliko bolj pomagali kot z dajanjem ocen, ki jih pridobimo na podlagi njihovih sposobnosti zapomniti si dejstva in številke.« (RabbiPete Tobias)

  4. ŠKOTSKA – osnovna šola brez ocen Glasgow

  5. Za kaj bi se morali zavzemati v šoli? • oblikovanje (smiselnih) kriterijev uspešnosti, • vključevanje učencev v načrtovanje in ocenjevanje njihovega učenja, • zbiranje učne evidence/dosežkov/dokazov in spremljanje učenčevega uspeha, • dajanje povratnih informacij in prepoznavanje nadaljnjih korakov, • ugotavljanje, kje se učenec nahaja (povzemanje dosežkov in napredka, določanje nivojev dosežkov).

  6. Učenec v središču učnega procesa • poznavanje/razumevanje učnih ciljev/namenov učenja in kriterijev uspešnosti (učenčev profil), • razvoj spretnosti za samovrednotenje in samoocenjevanje, • razvoj spretnosti za vodenje samoregulacije učenja (učenčev profil), • spodbujanje pozitivnih medsebojnih odnosov, • spodbujanje pogovorov o preteklih in bodočih (učnih) izkušnjah.

  7. Učenčev profil • doživetja in izkušnje (dnevnik, …), • zanimanja, • kako razumejo učenje, napredek in dosežke na poti do uspeha, • refleksije o učenju, • načrtovanje ciljev, • občutja ob njihovih nedavnih dosežkih, • načrtovanje dosežkov/dokazil, • E-portfolio …, • IZJAVA UČENCA (najboljši, zadnji dosežki).

  8. Anglija – primer

  9. Poznavanje/razumevanje učnih ciljev/namenov učenja in kriterijev uspešnosti • Kaj naj bi učenec vedel, razumel in bil zmožen narediti (koncept vzvratnega načrtovanja)?

  10. CITAT UČENCA: »Ko imaš opravka z načrtovanjem svojega dela, organizacijo in časovno razporeditvijo, učenje dobi večji smisel. Vse to namreč lahko preneseš v svoje življenje in ti lahko pomaga, da v življenju dosežeš več« (M/FS3/E72).

  11. Vprašanja za refleksijo: • Kaj je vam v pomoč (kaj uporabljate) pri vključevanju učencev v njihovo načrtovanje lastnega procesa učenja, preverjanja in ocenjevanja (na začetku vsake učne izkušnje)? • V kakšni meri vaši učenci prispevajo k oblikovanju učnih ciljev? (miselni vzorci, knjige, učni dnevniki, interaktivne stene, table, IKT, VŽN, …) • Ali imajo vaši učenci priložnost povedati, kako so se počutili ob vključitvi v proces načrtovanja? • Ali upoštevate njihove poglede/izkušnje (kako)?

  12. Kriteriji uspešnosti (»success criteria«) Kaj pomeni »seznaniti učence s kriteriji uspešnosti«? • ni dovolj, da jih učenci poznajo, z njimi se morajo strinjati in biti vključeni v njihovo oblikovanje, • tako bodo vedeli, ne le koliko, ampak tudi, kako dobro so se naučili, • zapisani naj bodo v jeziku, ki je učencem razumljiv, • naj imajo smisel in naj bodo povezani z nameni učenja, • naj jih ne bo preveč in ne premalo.

  13. Vprašanja za refleksijo: Kako si vi predstavljate kriterije uspešnosti? Kaj je vam v pomoč (katere tehnike uporabljate) pri razjasnjevanju kriterijev uspešnosti učencem? Ali delite z učenci predstave o tem, kakšen je kvaliteten dosežek?

  14. Učne izkušnje/doživetja 7 principov: • izziv in užitek, • širina, • napredek, • globina, • personalizacija in izbira, • skladnost, • ustreznost.

  15. Kako to doseči? (Izziv in užitek, širina, globina, personalizacija in izbira, skladnost, ustreznost.) Na začetku ure napišemo na tablo 4 problemska vprašanja različnih težavnostnih stopenj, ki so vezana na učni sklop, ki ga obravnavamo (učenci izberejo vprašanje glede na to, kaj jim predstavlja izziv in užitek, … v dani uri) … PRIMER

  16. Vprašanja za refleksijo: • Ali se (v kakšni meri) pogovarjate s svojimi kolegi in kolegicami o tem, kaj in kako uspešno ste načrtovali/pripravili raznovrstne učne izkušnje/doživetja za svoje učence?

  17. Dokazi/evidenca Kaj pomeni biti dober pri določenem predmetu/učni temi? • Širok/raznolik spekter dokazov, ki prikazujejo napredek učenca (portfolio, učenčev profil, razvojni delovni zvezek …).

  18. Primeri: • aktivnosti (raziskovanje, predstavitve, diskusije …), • beležke (ustne, pisne, avdio, video), ki so jih ustvarili učenci in lahko vključujejo samoocenjevanje in vrstniško ocenjevanje; • informacije, ki smo jih pridobili z vprašanji v kvalitetnih interakcijah in dialogu z učenci, • pisni izdelki; • končni izdelki (npr. umetniški izdelek, poročilo ali projekt); • dokazila, ki so jih pridobili drugi (starši, drugi otroci, drugi učitelji) o tem, kaj učenci znajo/so naredili, • visoko kvalitetne naloge (ki lahko vključujejo tudi interdisciplinarne naloge – medpredmetne povezave), ki omogočajo učencem, da pokažejo širino naučenega, kjer so se srečali z izzivi pri učenju in uporabili znanje in spretnosti v novih in neznanih situacijah.

  19. METAKOGNITIVNE STRATEGIJE NAČRTOVANJA METAKOGNITIVNE STRATEGIJE SPREMLJANJA METAKOGNITIVNE STRATEGIJE URAVNAVANJA

  20. Vprašanja za refleksijo: • Kakšne so refleksije vaših učencev? • Ali učencem (na kakšen način)nudite priložnosti, da lahko sami povedo s kakšnimi dokazi si želijo podpreti svoje učenje?

  21. Spremljanje znanja • ŠIRINA (vključitev učenca, kaj se je naučil). • IZZIV (se nanaša na zmožnosti in spretnosti posameznega učenca). • UPORABA (uporaba znanja v novih situacijah). STANDARDI ZNANJA • Vsak opis standardov znanja mora biti podkrepljen s primeri, ki prikazujejo napredek učenca/njegovo pot za doseganje le-teh.

  22. Vprašanja za refleksijo: • Kako poskrbite pri načrtovanju učnih izkušenj, da so le-te široke, polne izzivov in da jih učenci uporabijo v novih situacijah? • Kako spremljate učenčev napredek (širino znanja, izzive in uporabo znanja) v svoji vsakodnevni praksi poučevanja? • Na kakšen način imajo učenci možnost pokazati, kaj vedo, razumejo in znajo narediti?

  23. Ocenjevanje – vrednotenje Povezava učenčevega dela z ocenjevanjem zahteva: • oblikovanje kriterijev uspešnosti, • zbiranje evidence (ocene/nivoji dosežkov morajo biti podkrepljeni z evidenco/dokazili), • beleženje in spremljanje napredka vsakega učenca, • določanje nivojev dosežkov/ocen, • poročanje, • spremljanje učenčevega profila (refleksije učencev na svoje delo – kaj razumejo in kje potrebujejo pomoč … nadaljnjo razlago), • vodenje portfoliev oz. e-portfoliev, • samoocenjevanje v različnih fazah učenja, • ocenjevanje glede na kriterije uspešnosti.

  24. Vprašanja za refleksijo: • Kako vam pomagajo drugi (kolegice in kolegi), ko ocenjujete napredek in dosežke svojih učencev? • Kako vključujete učence v ocenjevanje njihovega dela (ob uporabi kriterijev uspešnosti)?

  25. Povratna informacija in nadaljnji koraki • Pomembna je kvaliteta povratnih informacij (ustne povratne informacije so lahko bolj učinkovite od pisnih). • Najbolj učinkovite so, če se nanašajo na pozitivne aspekte dela in nudijo informacije, kako doseči kriterije za uspeh, kako pomakniti učence naprej na poti učenja. • So bolj učinkovite v obliki komentarjev kot ocen. • Povratne informacije naj nudijo področja za izboljšavo, hkrati pa naj učence spodbudijo, da bodo sami razmišljali o svojem delu. • Potreben je čas za pogovor. • Učenci potrebujejo čas za svoje refleksije.

  26. Vprašanja za refleksijo: • Kako vam uspe, da se učenci pravočasno odzovejo na povratne informacije in prepoznajo svoje nadaljnje korake? • Na kakšen način si učenci izmenjujejo povratne informacije med seboj?

  27. CITAT UČENKE: »Iskreno vrednotenje našega dela, ne da bi sodili delo drug drugega, je bila največja izkušnja, ki jo bom ponesla s seboj v življenje« (F/FS3/E81).

  28. Poročanje o napredku učenca • njegova močna področja, • področja, ki jih mora še razviti. Učenci bodo zbrali svoje dosežke v portfoliu, učenčevem profilu ali e-portfoliu. - Kako uporabljati e-portfolio? • Kaj je namen portfolia? • Kako pisati refleksije…? Vključitev staršev!

  29. Vprašanja za refleksijo: • Na kakšen način (e-)portfolio podpira učenje? • Kako učitelj razvija reflektivni dialog z učencem?

  30. Graditev zaupanja v profesionalnost učitelja Graditev kvalitetnih ocen je ključna za uspeh kurikuluma za odličnost, ki promovira nabor učenja, ki ga noben zunanji izpitni sistem ne more ovrednotiti tako kot ga lahko ovrednoti učitelj v sodelovanju z učenci. Pomembno je: • da učitelji zaupajo drug drugemu in svojim ocenam, • zaupanje zahteva dobre odnose in tesno sodelovanje vseh vpletenih – učencev, staršev, drugih učiteljev, drugih šol in družbe na sploh, • poudarek mora biti na formativnem spremljanju.

  31. KURIKULUM ZA ODLIČNOST Ali nam obstoječi sistem zadošča/ustreza? Ali želimo kaj več v smislu predstavljenega modela, MŠ, AUS, NZ …? Kako pri merjenju napredka učencev posvetiti več pozornosti področjem, ki bolj celovito podpirajo otrokov razvoj in jih npr. ponuja KURIKULUM ZA ODLIČNOST?

  32. HVALA ZA POZORNOST!

  33. Viri: • http://www.educationscotland.gov.uk/ • Education Scotland (2013). Taking a closer look at the National Assessment Resource, A Professional Learning Resouce.

More Related