Upravljanje delniške družbe, ter prenehanje družb

1. Upravljanje delniške družbe, ter prenehanje družb Doc. dr. Mitja Kovač, LL.M. mitja.kovac@ef.uni-lj.si 18.11.2010

2. Uvodno • -Lastništvo odločilno za hierarhijo organov, izvrševanje funkcije pa za določanje njihovih pristojnosti v izvrševanju poslov družbe. • -Skupščina družbe (organ delničarjev) je sicer hierarhično najvišje, vendar to v praksi ni najpomembnejši organ. • -Skupščini so pridržane le najpomembnejše lastniške upravljavske pravice, medtem ko je vodenje poslov in nadzor prenesen na druge organe vodenja (delitev lastnine od upravljanja). • -Sistem vodenja in obvladovanja družb (corporate governance) je ključnega pomena za učinkovitost poslovanja družb in s tem blaginje celotnih ekonomij. • -Poznamo enotirne (ZDA, VB) in dvotirne sisteme vodenja in obvladovanja družb (Nemčija, Avstrija).

3. Primerjalno pravna ureditev • -Enotirni sistem (ZDA, VB): Board of directors, ki vsebuje tako izvršne (executive directors) kot neizvršne direktorje in, ki v praksi imenuje komisije pristojne za določene vrste poslov, revizije itd. • -Po zadnjih škandalih (ENRON) viden trend k ločitvi funkcije predsednika Izvršnega odbora (Board of Directors) od glavnega izvršnega direktorja (CEO – Chief Executive Officer) – prej je bila ta funkcija združena v eni osebi, ki je posledično imela izjemno moč odločanja.

4. Slovenska ureditev - uvodno • -Ustanovitelji d.d. v statutu določijo kateri sistem upravljanja bodi izbrali. • -Družbeniki lahko tako izberejo enotirni model upravljanja z upravnim odborom oziroma dvotirni model z upravo in nadzornim svetom. • -Upravni odbor v enotirnem sistemu vodi družbo in nadzoruje izvajanje njenih poslov, ter zastopa družbo do 3. oseb. Upravni odbor tudi imenuje enega ali več izvršnih direktorjev, na katere prenese vodenje tekočih poslov, skrb za vodenje poslovnih knjig, zastopajo družbo navzven itd. • -Uprava (dvotirni sistem) ima izvorne zakonske pristojnosti za vodenje poslov, medtem ko imajo izvršni direktorji samo prenesene s strani upravnega odbora. • -Izvršni direktorji pri svojem delu morajo upoštevati navodila in omejitve, ki jim jih postavlja skupščina družbe, upravni odbor, statut in poslovnik o delu izvršnih direktorjev.

5. Slovenska ureditev uvodno – dvotirni sistem • -Za dvotirni sistem pa značilna večja formalnost in kogentnost predpisov. • -Ni dovoljena delegacija pristojnosti. • -Uprava vodi posle družbe samostojno in na lastno odgovornost – nihče ne more upravi dajati obveznih navodil, kako naj vodi posle družbe (če pa ravna potem se ne more razbremeniti odgovornosti). • -Zakonska prepoved prenašanja pristojnosti vodena na nadzorni svet (možno je določiti,da se lahko posamezni osli opravijo samo z njegovim soglasjem, če NS zavrne soglasje je mogoče zahtevati soglasje skupščine, vendar skupščina ne more odločati o vprašanjih vodenja poslov). • -Uprava je zakoniti zastopnik družbe (statutarna ali druga omejitev pa nima pravnega učinka proti tretjim osebam).

6. Ureditev dvotirnega sistema - Uprava • -Uprava odloča kako in s kakšnimi sredstvi doseči cilje in namene družbe. • -Uprava vodi posle (sprejemanje in oblikovanje poslovne politike, izvrševanje le te, in kontrola izvrševanja sprejete poslovne politike) in zastopa družbo navzven. • -Neodvisnost in samostojnost uprave, skupaj s širokimi pooblastili pri sprejemanju sklepov, ki so povezani s poslovanjem družbe. • -Uprava vodi in organizira podjetje.

7. Sestava in število članov uprave • -Delničarji upravi ne morejo dajati obveznih navodil (izjemoma je mogoče s statutom določiti dajanje soglasja skupščine in nadzornega sveta za določene poslovne odločitve). Vendar pa lahko delničarji sodelujejo v upravi kot njeni člani. • -Lahko je kolegijski ali individualen organ, natančno število članov uprave pa se določi s statutom ali zakonom. • -Član uprave je lahko vsaka neomejeno poslovno sposobna fizična oseba (vendar ne sme biti kaznovana za kazniva dejanja, ali jim je bil izrečen varnostni ukrep prepovedi opravljanja poklica). • -Član uprave tudi ne more biti oseba, ki je že član katerega drugega organa vodenja ali nadzora v drugi družbi.

8. Imenovanje članov uprave • -V Sloveniji člane uprave imenuje nadzorni svet za dobo največ šestih let z možnostjo neomejenega ponovnega imenovanja. • -Nadzorni svet imenuje tudi predsednika uprave za enak mandat (6 let + neomejeno ponovno imenovanje). • -S statutom je možno takšno ponovno imenovanje omejiti ali ga izključiti.

9. Odpoklic članov uprave • -Članov uprave v dvotirnem sistemu ni mogoče odpoklicati brez utemeljenega razloga (služilo naj bi samostojnosti in varnosti članov uprave in omejilo prevelik vpliv nadzornega sveta). • -Utemeljeni razlogi so: hujša kršitev obveznosti, nesposobnost vodenja poslov (ob izrečeni nezaupnici) in izglasovana nezaupnica s strani skupščine. • -Člani nadzornega odbora pa so odškodninsko odgovorni, tudi če nekritično sledijo priporočilom skupščine v obliki izglasovane nezaupnice in odpokličejo posamezne člane uprave, čeprav ni bilo nobenih upravičenih razlogov za izrek nezaupnice.

10. Dolžnosti, pristojnosti in odgovornosti uprave • -V dvotirnem sistemu je uprava izvršilni organ in svojih pristojnosti ne more delegirati na posamezne člane uprave in ne na druge organe oziroma osebe. • -Pod pojmom vodenja družbe razumemo: • Določanje in izvrševanje poslovne politike • Planiranje in razvoj • Organizacija in kontrola poslovanja • Kadrovska politika in zaposlovanje • Finančna politika • Vodenje poslovnih knjig • -Uprava je pri vodenju samostojna in neodvisna (v okviru svojih pristojnosti), člani uprave pa prevzemajo polno lastno odgovornost za svoje odločitve.

11. …dolžnosti, pristojnosti… • -Uprava mora ščititi interese delniške družbe in delovati v skladu z njimi (Kaj je interes družbe?). • -Ne skupščina ne delničarji ne morejo dajati organu vodenja obveznih navodil za vodenje družbinega podjetja – člani uprave so v pravnem razmerju samo z družbo kot pravno osebo in ne zastopajo interesov posameznih delničarjev. • -Uprava sklicuje skupščino, pripravlja ukrepe in akte, ki jih le ta potem sprejme, uprava pa nato tudi izvrši. Pravilno mora voditi poslovne knjige in pripravlja letna poročila z vsemi pripadajočimi prilogami. • -Uprava je na zahtevo nadzornega sveta dolžna dostaviti poročila o vseh zadevah poslovanja družbe. • -Uprava je na skupščini delničarjev dolžna podati vse potrebne informacije in mora samoiniciativno obvestiti delničarje oziroma sklicati skupščino, če pri izdelavi letne ali polletne bilance stanja ugotovi izgubo, ki presega polovico osnovnega kapitala družbe.

12. …dolžnosti in pristojnosti… • -V primeru prezadolženosti oziroma nelikvidnosti mora storiti vse potrebno, da prepreči škodljive posledice in ustaviti vsa plačila, razen tistih, ki so v skladu z skrbnostjo poštenega gospodarstvenika. • -Uprava vodi posle, odloča, ter zastopa in predstavlja družbo. Če ima uprava več članov, zastopajo družbo skupno, statut pa lahko določi tudi drugače (pooblaščeni samo določeni člani uprave). • -Uprava sprejema odločitve z načelom konsenza oziroma soglasno (vsak član uprave en glas). V primeru enakega števila glasov je odločilen glas predsednika uprave. • -Pristojnosti in odgovornosti do skupščine pa so: • a)Na zahtevo skupščine pripravlja ukrepe iz pristojnosti skupščine • b)Pripravlja pogodbe in druge akte za veljavnost, katerih je potrebno soglasje skupščine • c)Uresničuje sklepe, ki jih sprejme skupščina

13. Prepoved konkurence • -Konkurenčna prepoved se nanaša na opravljanje pridobitne dejavnosti. • -Članom uprave je prepovedano opravljanje pridobitne dejavnosti z omejitvijo, da gre za dejavnost, ki jo sicer opravlja delniška družba. • -Vendar lahko nadzorni svet s soglasjem članov družbe za opravljanje pridobitne dejavnost takšno prepoved odpravi. • -S statutom se lahko določi, da traja prepoved tudi po tem, ko je član uprave izgubil svoje mesto v upravi (vendar max. 2 leti). • -Sankcija za kršitev konkurenčne prepovedi je odškodninska + zahteva od kršitelja da prepusti posel, prenos korist od poslov in odstop terjatev.

14. Dolžnosti uprave do nadzornega sveta • -Uprava ima dolžnost poročanja nadzornemu svetu o načrtovani poslovni politiki, donosnosti, poteku poslov ter o poslih, ki pomembno vplivajo na donosnost ali plačilno sposobnost družbe. • -Uprava je dolžna pripravljati poročila nadzornemu svetu. • -Nadzorni svet pa dejavnosti uprave vsestransko nadzira in lahko zahteva kakršnekoli informacije v zvezi z delom uprave oziroma vodenjem poslov družbe. • -Nadzorstvena pravica NS je splošna in se razteza na kakršnokoli vprašanje iz poslovanja družbe. • -NS lahko od uprave kadarkoli zahteva poročilo o vprašanjih, ki so povezana s poslovanjem. • -Poročila NS-a morajo biti pripravljena strokovno, skrbno in neoporečno – profesionalno.

15. Odgovornosti članov uprave • -Člani uprave morajo pri opravljanju svojih nalog ravnati v dobro družbe s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika ter varovati poslovno skrivnost družbe. • -Člani uprave solidarno odgovarjajo družbe za škodo, ki je nastala kot posledica kršitve njihovi nalog, razen, če dokažejo, da so pošteno in vestno izpolnjevali svoje dolžnosti. • -Člani uprave so razbremenjeni odškodninske odgovornosti, če dejanje temelji na zakonitem skupščinskem sklepu. Če pa je šlo samo za soglasje NS potem se odgovornosti ne da ubežati. • -Odškodninska odgovornost – povrniti je treba povzročeno škodo drugi stranki. Tožbo vloži v delniška družba (NS).

16. Nadzorni svet • Pristojnosti nadzornega sveta so: • Nadzor vodenja poslov družbe • Pregled in preverjanje knjig in dokumentacije družbe, njene blagajne, zaloge blaga… • Postavljanje vprašanj in dajanje zahtev po poročilih uprave • Sklic skupščine in dajanje predlogov ob sklicu • Imenovanje in odpoklic uprave • Določitev vsebine pogodbe s člani uprave • Določitev plačil in odobritev posojil članom uprave • Dajanje soglasij k posameznim poslom uprave • Pregled in sprejem letnega poročila • Zahteva za revizijo poslovanja družbe.

17. Glasovalna pravica člana in delo NS • -Vsi člani NS imajo enako glasovalno pravico in le predsednik nadzornega sveta ima odločilni glas v primeru neodločenega glasovanja. • -Za veljavnost sklepa je potrebna večina oddanih glasov. • -V praksi poteka glasovanje NS z navadnim dvigovanjem rok, saj zaradi manjšega števila članov ni potrebe po pisnih glasovnicah – en član en glas. • -Delo se opravlja na sejah, kjer sodelujejo (vprašanja, pojasnjujejo mnenja, predlaganje sklepov itd.) vsi – poseben položaj ima le predsednik NS, ki mu pripada procesno vodenje NS

18. Dolžnosti člana NS • -Član NS je dolžan skrbno ravnati pri izpolnjevanju svojih obveznosti in dolžnosti. • -Člani NS so dolžni varovati poslovne skrivnosti (z vsemi podatki, ki jih dobijo so dolžni ravnati kot s poslovno skrivnostjo). • -Vsi člani NS morajo ravnati v dobro družbe s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika (upoštevati morajo predvsem interes družbe.

19. Sestava NS in sklic seje NS • -Je kolegijski organ in je sestavljen iz najmanj 3 članov, ki jih imenuje skupščina. • -Predsednik NS sklicuje, pripravlja in vodi seje NS. Predsednik skrbi za stalno zvezo z upravo. Predsednika izvoli NS sam na svoji prvi seji. • -NS mora biti sklican vsaj enkrat v četrtletju (v praksi večkrat), sejo skliče predsednik NS (na lastno iniciativo ali na predlog člana NS) ali na predlog uprave. • -V praksi sklicuje seje NS kar uprava družbe na podlagi pooblastila predsednika NS.

20. Potek seje ter glasovanje NS • -Seje niso odprte za javnost – na njih sodelujejo samo člani NS in drugi, ki jih NS povabi na sejo. • -Na seji NS morajo praviloma sodelovati tudi člani uprave. • -NS je sklepčen, če je pri sklepanju navzoča vsaj polovica članov družbe.

21. Enotirni sistem upravljanja • -Izbira načina upravljanja je prepuščena družbi – najvišjemu organu skupščini (izbira mora biti opredeljena v statutu). • -Upravni odbor sestavljajo najmanj trije člani izmed katerih enega izvolijo za predsednika. • -Skupščina z navadno večino glasov izvoli v upravni odbor predstavnike delničarjev (največ 1/3 članov). • -Delavci imajo pravico v upravni odbor imenovati enega svojega predstavnika na vsake tri člane upravnega odbora (te določbe se ne nanašajo na majhne družbe) • -Če ima d.d. več kot 500 zaposlenih in če je v upravni odbor imenovan delavski predstavnik ga lahko upravni odbor na predlog sveta delavcev imenuje za izvršnega direktorja.

22. Sestava upravnega odbora • -Sestava odvisna od velikosti družbe in ureditve v statutu. • -V majhni družbi ima lahko upravni odbor le tri člane iz vrst predstavnikov delničarjev brez delavskih predstavnikov in ni potrebno imenovanje izvršnih direktorjev. • -Posebna pravila za t.i. javne delniške družbe (s katere vrednostnimi papirji se trguje na organiziranem trgu), kjer mora upravni odbor izmed svojih članov imenovati vsaj enega izvršnega direktorja, pri čemer pa je lahko za izvršne direktorje imenovana največ polovica članov upravnega odbora. • -Razmejitev med izvršnimi in neizvršnimi člani UO. Za predsednika UO je lahko izvoljen samo neizvršni direktor (razmejitev med predsednikom (chairman) in glavnim izvršnim direktorjem (Chief executive officer – CEO).

23. Pristojnosti upravnega odbora • -Upravni odbor je pristojen za vodenje družbe in nadzor nad izvajanjem poslov. • -Upravni odbor lahko od izvršnih direktorjev kadarkoli zahteva kakršnekoli informacije. Na posamezne odločitve izvršnih direktorjev pa lahko veže svoje soglasje in celo svoje na soje navodilo! • -Upravni odbor sestavi, preveri in potrdi letno poročilo, preveri predlog o uporabi bilančnega dobička (pripravijo izvršni direktorji – če teh ni po tem vsi člani UO). • -Če so izvršni direktorji potem le ti zastopajo in predstavljajo družbo, drugače upravni odbor. • -Statut pa lahko določi drugačno obliko zastopanja.

24. Izvršni direktorji • -Pri enotirnem sistemu obstaja možnost delegiranja pristojnosti UO na izvršne direktorje. • -UO lahko imenuje enega ali več izvršnih direktorjev, ki so lahko hkrati tudi člani upravnega odbora, in nanje prenese naslednje naloge: • a)Vodenje tekočih poslov, • b)Prijave vpisov in predložitve listin registru, • c)Skrb za vodenje poslovnih knjig, in • d)Sestavo letnega poročila. • -Če so imenovani izvršni direktorji potem le ti zastopajo in predstavljajo družbo. • -Pri opravljanju nalog so izvršni direktorji dolžni upoštevati navodila in omejitve s strani statuta, UO, skupščine družbe in poslovnika. • -UO lahko kadarkoli s sklepom odpokliče izvršne direktorje.

25. Skupščina družbe • -Skupščina je organ na katerem se oblikuje in izraža volja vseh delničarjev, tako, da le-ta postane volja delniške družbe. • -Hierarhično je skupščina najvišji organ družbe, na njej pa delničarji uresničujejo svoja upravljalska upravičenja. • -Imenuje in odpokliče člane nadzornega sveta in upravnega odbora. Ta dva pa nato imenujeta upravo ali izvršne direktorje in tako ima skupščina vsaj posredni vpliv na kadrovsko zasedbo uprave. • -Skupščina vsako leto ob razpravi o letnem poročilu uprave in NS odloča o razrešnici članom uprave in NS oziroma upravnega odbora. • -Izglasovana nezaupnica sicer nima neposrednih pravnih učinkov – toda izrek nezaupnice je pomemben signal potencialnim investitorjem na trgu kapitala, da delničarji niso zadovoljni z delom NS, uprave oziroma UO.

26. ….skupščina… • -Skupščina odloča tudi v primeru nesoglasja med upravo in nadzornim svetom, ter odloča o strateških odločitvah v družbi in s sprejemom statuta opredeli okvir delovanja d.d. (NS, uprave, UO), • -pristojnosti: • a) Kadrovske odločitve: imenuje in odpokliče člane NS in UO; odloča o podelitvi razrešnice članom organov vodenja ali nadzora; imenuje revizorja, • b) Poslovne odločitve: sprejem letnega poročila (če to ne opravi NS ali UO); odločitev glede uporabe bilančnega dobička. • c) Temeljne odločitve v družbi: statut, odločitev o zvišanju/znižanju osnovnega kapitala, statusne spremembe, odločitev o prenehanju družbe.

27. Skrbnost in odgovornost članov organov vodenja ali nadzora • -Člani organov vodenja ali nadzora morajo pri opravljanju svojih nalog ravnati v dobro družbe s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika in varovati poslovne skrivnosti družbe. • -Člani organov vodenja ali nadzora solidarno odgovarjajo družbi za škodo, ki je nastala kot posledica kršitve njihovih nalog. • -V imenu družbe škodo članov organov vodenja ali nadzora izterja uprava družbe kot zakoniti zastopnik, če to zaradi kolizije interesov ni možno potem mora skupščina imenovati posebnega zastopnika. • -Možnost vložitve tožbe pa imajo tudi delničarji, ki o tem odločijo na skupščini, pa tudi upniki, ki jih družba ne mora poplačati.

28. Prenehanje družb • -Družba preneha zaradi naslednjih razlogov: • a)S pretekom časa za katerega je bila ustanovljena (d.d. in d.o.o.). • b)S sklepom skupščine, ki pa mora biti sprejet s ¾ večino zastopanega osnovnega kapitala (statut lahko določi tudi višjo večino). • c)Če poslovodstvo ne deluje več kot 12 mesecev (d.d.). • d)Če sodišče ugotovi ničnost kapitalske družbe • e)S stečajem • f)Na podlagi sodne odločbe • g)Z združitvijo v kakšno drugo družbo. • h)Če se osnovni kapital zmanjša pod najnižji dovoljeni znesek, razen če se ta ponovno doseže s povečanjem osnovnega kapitala (hkraten sprejem sklepa o zmanjšanju OK) in pri katerem povečanje ni mogoče s stvarnimi vložki.

29. Likvidacijski postopek • -Redna in prisilna likvidacija. • -Po postopku redne likvidacije družbe preneha takrat, ko sklep o prenehanju v skladu s statutom ali zakonom sprejmejo družbeniki sami. • -Pri prisilni likvidaciji sprejme sklep o prenehanju sodišče (če sodišče ugotovi ničnost kapitalske družbe, če poslovodtsvo ne deluje več kot 12 mesecev ali če se osnovni kapital zmanjša pod najnižji dovoljeni znesek. • -Sklep se vpiše v sodni register (v likvidaciji) • -Likvidacijski upravitelj mora razdeliti premoženje v 30-ih dneh po sprejetju sklepa o likvidaciji. • -Premoženje se deli če: a)so poplačane vse obveznosti družbe; b) je sprejet sklep o razdelitvi premoženja (skupščina); c)delničarji vplačali svoje deleže v likvidacijsko maso; d)miniti mora najmanj 6 mesecev od dneva zadnje javne objave o likvidaciji.

30. Stečajni postopek • -Stečajni postopek se uvede kadar je premoženje družbe manjše od vsote njenih obveznosti – postopek zaradi insolventnosti. Po novem možen tudi postopek osebnega stečaja in stečaj zapuščine. • -Insolventnost je položaj, če družbe: v daljšem časovnem obdobju ni sposobna poravnat svojih obveznosti, ki so zapadle v tem obdobju (trajnejša nelikvidnost); ali če je družbe dolgoročno plačilno nesposobna. • -Stečaj predlagajo upniki, sam dolžnik, ali osebno odgovorni družbenik. O predlogu odloča sodišče (sklep izda v 3 dneh), ki o tem obvesti upnike z oklicem. • -Oklic vsebuje poziv upnikom, naj v treh mesecih po objavi prijavijo svoje terjatve ter ločitvene in izločitvene pravice. • -Če terjatev ni pravočasno prijavljena terjatev preneha.

31. Izločitvene, ločitvene in izpodbojne pravice • -Izločitvena pravica: ima jo upnik, ki ima lastninsko ali zastavno pravico na stvari, ki je v stečajni masi dolžnika. Nastane lahko tudi na podlagi pridržka lastninske, če je bil le ta dogovorjen v pogodbi ali pa na podlagi drugih pravnih poslov (najemna pogodba, leasing). Izločitveni upnik ne sodeluje v stečajnem postopku – njegova stvar se izloči iz stečajne mase. • -Ločitvene pravice: nastane na podlagi zakona ali zastavne pogodbe. Zastavni upnik se v stečajnem postopku poplača mimo ostalih upnikov, in sicer iz predmeta zastave. • -Izpodbojne pravice: dejanja dolžnika v zadnjem letu pred uvedbo stečajnega postopka se lahko s tožbo izpodbijajo, če je bila njihova posledica neenakomerno ali zmanjšano poplačilo stečajnih upnikov ali se z njim naklanja ugodnost posameznim upnikom.

32. Prisilna poravnava • -Dolžnik, ki je postal insolventen se omogoči finančno prestrukturiranje, na podlagi katerega postane kratkoročno in dolgoročno plačilno sposoben. Upnikom dolžnika pa se zagotovijo ugodnejši pogoji plačila njihovih terjatev. • -Dolžnik upnikom razkrije vse informacije o svojem finančnem položaju in poslovanju. • -Predlog postopka prisilne poravnave lahko vloži: dolžnik, osebno odgovorni družbenik. • -Postopek prisilne poravnave vodi okrožno sodišče, ki tudi določi upravitelja prisilne poravnave. Upniki pa oblikujejo upniški odbor. • -Načrt finančnega prestrukturiranja. • -Namen prisilne poravnave je preprečiti stečaj in ohraniti dolžnika.