1 / 39

Internet

Internet. Definicija Zgradba in delovanje Splet in HTML Zgodovina in prihodnost Glavni problemi Komuniciranje. Kaj je Internet?. Rahla povezava med tisoči omrežji in milijoni računalniki (in drugimi napravami) po vsem svetu Največje globalno omrežje omrežij. Kako je Internet zgrajen?.

angelo
Download Presentation

Internet

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript

  1. Internet • Definicija • Zgradba in delovanje • Splet in HTML • Zgodovina in prihodnost • Glavni problemi • Komuniciranje • ...

  2. Kaj je Internet? • Rahla povezava med tisoči omrežji in milijoni računalniki (in drugimi napravami) po vsem svetu • Največje globalno omrežje omrežij

  3. Kako je Internet zgrajen? • hrbtenica (backbone) iz največjih omrežij, ki so v lasti največjih ISP – internet service provider(tudi državne). • Vozlišča povezana z izredno hitrimi vodi. Najgosteje v ZDA, Evropi, na Japonskem - povezave s podoceanskimi kabli. • Omrežje je redundantno: če izpade eno vozlišče, se promet preusmeri (kar se znotraj dobro omreženih držav skoraj ne pozna na hitrosti, pač pa če je prekinjena medcelinska povezava). Do končnih vozlišč rezervne (backup) linije.

  4. Primer 1: ZDA

  5. Primer 2: ARNES (Slovenija)

  6. Kako Internet deluje? • Enoten protokol TCP/IP • Podatki potujejo v obliki paketov, ki vsebujejo: • naslov pošiljatelja in prejemnika • vrsto paketa (določa prioriteto) • informacije, pomembne za odkrivanje napak (dolžina, “checksum”) • Arhitektura odjemalec-strežnik (angl. client-server) • odjemalec (npr. Internet Explorer) pošlje zahtevo (get), strežnik odgovori (pošlje dokument ali obvestilo o napaki)

  7. Kaj potrebujem za uporabo? • Strojna oprema • telefonska linija (navadna, ISDN, ADSL) ali TV kabel in ustrezen modem. • Programska oprema • odjemalci za splet (npr. Internet Explorer, Netscape Navigator, Opera, Mozila), e-pošto (Outlook Express), ftp (WS FTP), konference (Free Agent), IRC (MIRC) itd. • Vstopna točka • pri ponudniku dostopa (angl. ISP- Internet servis provider): za šolarje, študente in učitelje brezplačno pri ARNES (www.arnes.si), za študente tudi na KISS (www.kiss.uni-lj.si)

  8. Kaj je splet (web)? • Svetovni splet (angl. World-wide web) ali krajše Splet (angl. web) • splet milijard povezanih dokumentov, ki se prenašajo s protokolom HTTP (angl. Hypertext Transfer Protocol). • Čeprav nastal šele 1989, se je (zlasti po 1993) bliskovito razširil. • Dokumenti poleg oblikovanega besedila, vsebujejo še povezave (angl. links) na druge dokumente, slike, video, zvoke...

  9. HTML • Hypertext Markup Language): navodila brskalniku (angl. Browser), kako naj prikaže stran • Primer: <html> <head> <title>Moja prva stran</title> </head> <body> <h1>Pozdravljen svet!</h1> Tole kar gledate je moja prva spletna stran! </body> </html>

  10. Naslovi računalnikov in dokumentov • IP naslov, npr. 193.2.108.115 • Domena, npr. www.leska.com • URL, npr. http://leska.com/clinks/index.htm • protokol (http), domena (leska.com), pot (clinks) in ime datoteke (index.html) • vstopno stran (www.xxx.com/index.html) imenujemo domača stran, skupino povezanih strani (na istem strežniku-domeni) pa spletno mesto

  11. Zgodovina Interneta • 1969 vzpostavljena prva povezava med dvema oddaljenima računalnikoma na univerzi UCLA (ZDA) po protokolu, ki je bil predhodnik TCP/IP: začetek ARPAnet (vojska). • 1972 prva javna e-pošta, kmalu zatem tudi prenos datotek (ftp). • 1973/74 TCP/IP v (približno) dokončni obliki.

  12. Zgodovina Interneta • 1979 Usenet, • 1989 svetovni splet (WWW). Revolucija z razvojem grafičnih brskalnikov: 1993 Mosaic, 1995 Netscape Navigator, prehod iz akademsko/vladno/vojaških sfer v vsakodnevno življenje. • 1990 ARPAnet pretvorejen v Internet, prehod iz državne v privatno (podjetniško) upravljanje

  13. Glavni problemi Interneta • Počasnost • Razdrobljenost informacij • Kakovost informacij • Varnost • zaupnost, pristnost • vdori v omrežja • virusi • neprimerne vsebine (pornografija, nasilje)

  14. Aktivne strani • Multimedija • Spletni obrazci • Skriptni jeziki (Javascript, VB script) • “Pravi” jeziki (Java, Active-X)

  15. Komunikacija

  16. Razvoj - prihodnost • Bliskovit razmah elektronskega poslovanja • nakupovanje, bančno poslovanje, upravne zadeve, ... • Učenje na daljavo • Internet kot vir informacij in aplikacij, sredstvo komunikacije učenec-učenec in učenec-učitelj. Redno izobraževanje in sprotno izpopolnjevanje zaposlenih.

  17. Razvoj - prihodnost • Povezovanje/zlivanje z drugimi napravami • računalniki, prenosni telefoni (WAP, 3. generacija bo imela stalno priključitev v Internet), televizija (WebTV), PDA (dlančniki), naprave v vozilih in gospodinjstvu itd. • Nov način uporabe programske opreme • samodejno posodabljanje z Interneta; programi (brezplačni ali zakupljeni ), podatki (vključno varnostne kopije), servisiranje (npr. računovodstvo, kadrovska evidenca, vodenje projektov) na strežnikih • ???

  18. INTERNET in TCP/IP

  19. Internet • Leta 1969 so se različni oddelki ARPA(Advanced Research Projects Agency) povezali v rač. omrežje ARPAnet, ki je z leti postalo to, kar danes poznamo pod imenom Internet. • Internet – mreža vseh mrež • ustvarjen za pospešitev komunikacije med raziskovalci

  20. TCP/IP • Pomembno je poudariti, da je TCP/IP model sestavljen iz dveh standardov: • TCP (Transmission Control Protocol ) in • IP (Internet Protocol). • Po IP standardu, ki se uporablja v največjem svetovnem omrežju, je dobilo omrežje tudi svoje ime - Internet omrežje.

  21. Internet • Internet ponuja vsakomur možnost, da razvije učinkovito programsko rešitev in jo ponudi vsemu svetu tako rekoč brez stroškov. • Internet je daleč najboljše sredstvo za distribuiranje in oglaševanje programskih izdelkov, ki stane zanemarljivo malo. • Internet ponuja tudi možnost širokega prostovoljnega preizkušanja programske opreme.

  22. Internet • v 1980-ih je uporaba Internet-a konstantno naraščala s priključevanjem raznih vladnih organizacij, znanstvenih institucij, komercialnih organizacij,... • Anarhistična organizacija omrežja vseh mrež in vojnim razmeram prirejen protokol za prenos podatkov sta skrivnost Interneta. • v 1990-ih je Internet doživel svoj boom kar se tiče uporabe.

  23. Internet • Razmah uporabe interneta ni ušel budnemu očesu Jima Clarka, ustanovitelja podjetja Silicon Graphic Industries, ki je pustil udobno službo in skupaj z Andresseenom ustanovil Netscape Communications, podjetje, ki se ukvarja izključno z razvojem programske opreme za Internet.

  24. Internet storitve • verjetno najbolj popularna Internet storitev – e-mail – temelji na storitvi SMTP (Simple Mail Transfer Protocol) • WWW(World Wide Web), ki omogoča prikazovanje večpredstavne vsebine in splošnejši protokol • HTTP(HyperText Transfer Protocol), ki ga je razvil Tim Berners-Lee

  25. Internet storitve • HTML(HyperText Markup Language) so nepogrešljivi protokoli. • FTP (File Transfer Protocol) protokol za prenašanje datotek • telnet – emulira terminal na oddaljenih računalnikih preko mreže

  26. Internet storitve • DNS (Domain Name Service) pretvarja naslove IP v govoreča imena. • Storitve, ki bazirajo na podlagi RPC-jev - Remote Procedure Call. • NFS - Network File System – z njim lahko z oddaljenimi direktoriji oz. diski delamo enako kot z lokalnimi. • NIS - Network Information Services – omogoča centraliziran nadzor.

  27. Kljub temu, da Internet prinaša dostop do ogromne količine podatkov, pa ima Internet tudi svoje slabosti. Ena glavnih slabosti je varnost.

  28. Razlogi za ranljivost računalnikov na Internetu: • “prirojena” ranljivost storitev, • slabo skonfiguriran računalnik, • slabo skonfiguriran dostop do računalnikov, • ker je potreba po administratorjih velika, je veliko administratorjev zaposlenih le zapolovičen čas oz. so slabo usposobljeni, • ...

  29. Kako velik je internet? Internet Web Iskalniki

  30. povezava računalnikih omrežij (LAN) decentralizirano, nekomercialno(?) enoten protokol internet ali Internet Internet

  31. Iskanje strežnikov po IP naslovih • vseh IP naslovov je 2^32 - well known info • za oceno so prebrali 3.6M IP naslovov (timeout je bil 30 sec) • web strežnik je bil najden na enemu od 269 naslovov, od tod ocena, da je vseh 16M • če oklestimo take, ki zahtevajo avtorizacijo, default strani, firewalle, under construction, printerjem routerje, CD-ROM severje, … pridemo do stevilke 3M (feb 1999)

  32. Velikost strani & slik • srednja vrednost velikost strani je 18.7Kb (mediana 3.9Kb), kar znese 15Tb • srednja vrednost velikosti očiscene strani je 7.3Kb (mediana 0.98Kb) kar znese 6Tb • v povprečju je na strežniku 62.8 slik • srednja vrednost velikosti slike je 15.2Kb (mediana 5.5Kb) • ocenjeno število slik 180M • ocenjena velikost vseh slik 3Tb

  33. Vsebine • 83% komercialnih vsebin • 6% znanstvenih in izobraževalnih vsebin • 2.9% zdravstvo • 2.3% osebne strani • 1.9% društvene • 1.5% pornografija • 1.4% družba • 1.2% vladne vsebine • 0.8% religiozne vsebine

  34. Iskalniki (velikost 1)

  35. Iskalniki (velikost 2) 1999, northern light indeksiranih 140M strani

  36. Iskanj na dan: AltaVista: 50M (3/00) Inktomi (Yahoo): 47M (4/00) Google: 40M (8/00) Ask Jeeves: 4M (3/00) Velikost direktorijev: Open Dir: 325k kategorij, 2.2M povezav LookSmart: 200k kategorij, 2M povezav Yahoo: 1.5-1.8M povezav http://50.lycos.com: Mir Dragonball (risanka) Napster Britney Spears IRS (davki) Tatoos Pokemon Last Vegas Anna Kurnikova Gnutella Iskanje

  37. Kako deluje? • Podobnosti: • štetje besed (frekvenca besed, stop words: in, a, and, on, …) • lokacija besed (naslovi, odstavki) • Rangiranje zadetkov: • popularnost strani • meta značke • medsebojna povezanost: dobra kazala kazejo na dobre strani

  38. google.com: OR +on :ignorira stop words -, allintitle: “tralala hopsasa” : fraza site: ijs.si išče samo po poddomenah *,? wildcards similar pages najdi.si: “tralala hopsasa” : fraza mize! : ne išče po vseh slovničnih oblikah +/- : beseda naj se (+), naj se ne (-) pojavi *,? : wildcardi and, or, not #url, #title najdi podobne Kako iskati?

  39. Kje iskati? • http://www.google.com • http://www.najdi.si • http://www.slovista.com • http://astalavista.box.sk • http://www.navnetwork.com • http://tucows.siol.net • http://www.researchindex.com • http://www.askjeeves.com • http://www.everything2.org • http://www.britannica.com

More Related