Download
1 / 9
E N D
Sveti Vladimir Kijevski (Knez)
Rodil se je okoli leta 960 kot sin junaškega, a še poganskega ukrajinsko-ruskega kneza Svjatoslava. Njegova mati je bila Maluša, služabnica pri stari materi sv. Olgi. Do Olgine smrti, v letu 969, se je bistri deček že seznanil s krščansko vero in je imel zanjo pri babici lep zgled, vendar je odraščal pod močnejšim vplivom svojega drzno podjetnega očeta.
Po očetovi nasilni smrti je zavladal starejši sin Jaropolk, Vladimir pa je bratovo oblast težko prenašal. Med bratoma je nastal prepir in pozneje spopad. Jaropolk je umrl in tako je devetnajstletni Vladimir postal vladar širne kijevske države.
Svoji državi je hotel dati močne temelje, zato se je moral odločiti predvsem glede enotne verske pripadnosti. Ko se je razgledoval po sosedih, je spoznal, da se mora odločiti za krščansko vero. Ruski kronisti poročajo, da se je mladi knez odločil za krščanskega Boga, »ker je bil najmočnejši«. Tako moč je Bog dal Carigradu, saj tedaj ni bilo na svetu nič veličastnejšega.
Videl je, da v isti moči rastejo nekdanji razbojniški Madžari, odkar jih je ukrotil Kristusov križ. Od časa, ko so se dali krstiti, so rasli v moči tudi sosednji Poljaki. Toda od kod naj dobi oznanjevalce?
Za pomoč, ki jo je Vladimir izkazal bizantinskemu cesarju Vasiliju II., mu je ta dal svojo sestro Ano za ženo in z njo je Vladimirju poslal tudi misijonarje, predvsem bolgarskega rodu, ki so prišli v deželo s Svetim pismom in z bogoslužnimi knjigami v slovanskem prevodu svetih bratov Cirila in Metoda.
»Carica Ana« je v Kijevu zvesto opravljala nove dolžnosti. Postala je najboljša pomočnica pri vladanju, posebno še pri uvajanju krščanstva. Vladimir pa se je dal krstiti že pred njenim prihodom. Knez sam je hotel biti zgleden kristjan, pravičen in dober do ljudstva, kakor ukazuje Kristusov evangelij.
Stari kronisti potrjujejo, da je svojo nalogo možato spolnil in s tem utrdil državo. Zavestno se je oprijel lepih bizantinskih obredov, češ da ti najgloblje segajo v mehko slovansko dušo in vabijo ljudi k sodelovanju. Za največje slovesnosti je sezidal Marijino »desjatinsko cerkev« v Kijevu. Tam je pripravil grob za staro mater sv. Olgo, za svojo ženo Ano in zase.
