osnove astronomskih opazovanj pot do najlep ih objektov
Download
Skip this Video
Download Presentation
Osnove astronomskih opazovanj – pot do najlepših objektov

Loading in 2 Seconds...

play fullscreen
1 / 19

Osnove astronomskih opazovanj – pot do najlepših objektov - PowerPoint PPT Presentation


  • 123 Views
  • Uploaded on

Astronomsko društvo Vega. Osnove astronomskih opazovanj – pot do najlepših objektov. Vir:http://www.nasa.gov/topics/universe/features/wmap\_five.html. predstavitev za uporabnike teleskopov Gregor Vertačnik Ljubljana, december 2009. Kazalo. Kje opazovati nočno nebo? Večzvezdje Mizar-Alkor

loader
I am the owner, or an agent authorized to act on behalf of the owner, of the copyrighted work described.
capcha
Download Presentation

PowerPoint Slideshow about 'Osnove astronomskih opazovanj – pot do najlepših objektov' - alyson


An Image/Link below is provided (as is) to download presentation

Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author.While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server.


- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - E N D - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -
Presentation Transcript
osnove astronomskih opazovanj pot do najlep ih objektov
Astronomsko društvo Vega

Osnove astronomskih opazovanj – pot do najlepših objektov

Vir:http://www.nasa.gov/topics/universe/features/wmap_five.html

predstavitev za uporabnike teleskopov

Gregor Vertačnik

Ljubljana, december 2009

kazalo
Kazalo
  • Kje opazovati nočno nebo?
  • Večzvezdje Mizar-Alkor
  • Dvozvezdje Albireo
  • Razsuta kopica Gostosevci
  • Kroglasta kopica M13
  • Orionova meglica
  • Andromedina galaksija
kje opazovati no no nebo
Kje opazovati nočno nebo
  • šibke zvezdne objekte, še posebej tiste z zelo nizko površinsko svetlostjo (galaksije, meglice) lahko dobro opazujemo le iz krajev s temnim nočnim nebom
  • svetlobno onesnaženje je vsako onesnaženje nočnega neba z umetno svetlobo
  • največ svetlobnega onesnaženja je v urbanih območjih razvitih držav (ZDA, Nemčija, Velika Britanija …)
  • najmanj svetlobnega onesnaženja je v zelo redko naseljenih območjih (gore, puščave, Arktika, Antarktika)
slide4
Evropa, severna Afrika in Bližnji vzhod ponoči. Vir: http://sl.wikipedia.org/wiki/Svetlobno_onesna%C5%BEenje
slide5
svetlost neba lahko ocenimo s prostim očesom prek mejne magnitude zvezd ali Bortlove lestvice vidnosti nebesnih objektov
  • na najbolj temnem nebu (1. razred v Bortlovi lestvici) je mejni sij še vidnih zvezd med 7,6 m in 8,0 m:
    • M33 je vidna s neposrednim gledanjem
    • vidni zodiakalna svetloba in odsvit (“gegenschein”)
    • Rimska cesta v predelu Škorpijona in Strelca meče sence za objekti
    • nad obzorjem je viden zelenkast nočni sij neba, ki nastane visoko v atmosferi
slide6
pri opazovanju površinsko svetlih objektov (planetov in Lune) je bistvenega pomena razločljivost (“seeing”)
  • omejena vidljivost je posledica loma svetlobe v atmosferi na prehodih iz hladnega v topli kos zraka in obratno (turbulenca!)
  • ob slabi vidljivosti je slika objektov razmazana, podrobnosti so zabrisane
  • v naših krajih je vidljivost zelo redko odlična, zato je treba običajno čakati (več minut) za trenutek z mirno sliko (potrpežljivost se pogosto izplača!)
  • na splošno je vidljivost boljša ob morju ter visoko v gorah

Simulacija izgleda Saturna pri pogledu skozi 30-cm teleskop pri odlični (levo) in slabi vidljivosti (desno). Vir: http://astronomy.concreteairship.com/martin-lewicki/saturnseeing.htm

ve zvezdje mizar alkor
Večzvezdje Mizar-Alkor
  • najbolj znano večzvezdje na nebu
  • s prostim očesom par zvezd (2,2 m / 4,0 m) na sredi oj Velikega voza (razdalja 12’)
  • teleskop razkrije dvozvezdje Mizar (14’’) (2,3 m / 4,0 m)
  • iz naših krajev vidno vse leto

Mizar-Alkor. Vir: http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/e/e5/Mizar_Alcor.png/586px-Mizar_Alcor.png

slide8
°

Veliki voz. Vir: http://sl.wikipedia.org/wiki/Veliki_medved_%28ozvezdje%29

dvozvezdje albireo
Dvozvezdje Albireo
  • v poletnem ozvezdju Labod
  • za mnoge najlepši par zvezd na nebu (morda 3,1 m, rumena 5,1 m)
  • navidezni razmik 35’’
  • oddaljenost 380 sv. let, razmik 4000 a.e.
  • vidno vse leto, najslabše pozimi in spomladi
slide10
Poletni trikotnik in Albireo. Vir: http://my.execpc.com/60/B3/culp/astronomy/Fall/MilkyWay.html
razsuta kopica gostosevci
Razsuta kopica Gostosevci
  • tudi Plejade/Subaru
  • najsvetlejša razsuta kopica na nebu
  • v ozvezdju Bika
  • množica mladih modrikastih zvezd 440 svetlobnih let od nas
  • najlepše vidno jeseni in pozimi

Gostosevci. Vir: http://hubblesite.org/newscenter/archive/releases/2004/20/image/a/, avtor: NASA, ESA, AURA/Caltech, Palomar Observatory

slide12
Pot do Plejad (M45) in meglice Rakovice (M1). Vir podlage:

http://www.utahskies.org/deepsky/constellations/maps/taurus.jpg

kroglasta kopica m13
Kroglasta kopica M13
  • najsvetlejša kroglasta kopica severnega neba
  • gruča več stotisoč zvezd
  • “na meji” vidnosti s prostim očesom, m = 5,8
  • premer 145 sv. let, oddaljenost 25.000 sv. let
  • teleskop pokaže svetlo megličasto jedro in posamezne zvezdice na robu
  • v ozvezdju Herkula, najlepše vidna od pomladi do jeseni

Kroglasta kopica M13. Avtorske pravice: N.A.Sharp, REU program/NOAO/AURA/NSF , vir: http://www.noao.edu/image_gallery/html/im0551.html

slide14
Pot do planetarne meglice M57 in kroglaste kopice M13. Vir podlage:

http://z.about.com/d/space/1/7/j/K/hercules.gif

orionova meglica
Orionova meglica
  • najlepša in najsvetlejša meglica (3,0 m) na našem nebu
  • porodnišnica zvezd
  • oddaljenost 1300 sv. let, premer 24 sv. Let
  • šestzvezdje Trapez
  • v slabših pogojih viden le osrednji del meglice, skrajni zunanji deli le na fotografijah
  • najlepša vidna pozimi

Orionova meglica. Foto: Klemen Blokar, Andrej Lajovic, Matija Kastelic, Jure Varlec

slide16
Pot do Orionove meglice (M42). Vir podlage: http://www.astronomy.net/constellations/orion.html
andromedina galaksija
Andromedina galaksija
  • Nam najbližja spiralna galaksija, oddaljena 2,5 milijona sv. Let
  • Vidna s prostim očesom kot oblaček (m = 3,4)
  • Vsebuje bilijon zvezd
  • Vidna od strani, podrobnosti vidne v večjih teleskopih
  • Satelitski galaksiji M32 in M110
  • Vidna vse leto, najslabše spomladi

Andromedina galaksija s spremeljevalkama. Avtor: John Lanoue, vir: http://en.wikipedia.org/wiki/Andromeda_Galaxy

slide18
Lega Andromedine galaksije. Vir: http://en.wikipedia.org/wiki/Andromeda_Galaxy
viri in literatura
Viri in literatura
  • http://en.wikipedia.org/wiki/Mizar_%28star%29
  • http://www.astropix.com/HTML/C_SPRING/BIGDIP.HTM
  • http://en.wikipedia.org/wiki/Pleiades_%28star_cluster%29
  • http://en.wikipedia.org/wiki/Messier_13
  • http://en.wikipedia.org/wiki/Orion_Nebula
  • http://en.wikipedia.org/wiki/Albireo
  • http://en.wikipedia.org/wiki/Andromeda_Galaxy
  • http://my.execpc.com/60/B3/culp/astronomy/Fall/MilkyWay.html
ad