1 / 43

Bernarda Moravec (OE NM), Simona Slavič Kumer (OE MS)

KAKO PREPOZNATI KVALITETEN POUK NARAVOSLOVJA?. Bernarda Moravec (OE NM), Simona Slavič Kumer (OE MS).

alka
Download Presentation

Bernarda Moravec (OE NM), Simona Slavič Kumer (OE MS)

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript

  1. KAKO PREPOZNATI KVALITETEN POUK NARAVOSLOVJA? Bernarda Moravec (OE NM), Simona Slavič Kumer (OE MS)

  2. „Če bi moral skrčiti vso pedagoško psihologijo na le eno načelo, bi rekel naslednje: Najpomembnejši dejavnik, ki vpliva na učenje je, kar učenec že zna. Preveri to in ga poučuj temu primerno.“ Ausubel, EducationalPsychology PREDHODNE PREDSTAVE VLOGA UČITELJA NAPAČNE, NAIVNE, ALTERNATIVNE, REZULTAT NAKLJUČNEGA OPAZOVANJA, POSPLOŠITVE PREPOZNAVANJE, ODPRAVLJANJE

  3. PREVERJANJE PREDSTAV PRI UČENCIH Trditve v pisni obliki Miselni eksperiment Posterji – plakati Razlaga Vprašalnik Praktični eksperiment Zlaganje kartic (listkov) Dvotirni testi

  4. NAR7, FIZ8, BIO8 NAR 7: Kako preveriti predznanje? Učna tema: SVETLOBA Kdaj predmet vidimo? FIZ8, BIO 8: Kako preveriti predznanje? DIAGNOSTIČNO PREVERJANJE Nariši kako nastane slika v očesu. SPROTNO (končno) PREVERJANJE

  5. KDAJ PREDMET VIDIMO? • ko je osvetljen ali je sam svetilo • ko se svetloba od predmeta odbije v naše oko Imaš tri skice, ki prikazujejo svečo v različnih situacijah. Nariši žarke (ne pozabi označiti njihovo smer), ki ti omogočajo, da svečo vidimo. Svoj odgovor utemelji.

  6. PRIMER DVEH PRISTOPOV POUČEVANJA NASTANEK SLIKE

  7. PREDZNANJE NASTANEK SLIKE V OČESU -v očesu nastane POMANJŠANA IN OBRNJENA SLIKA -možgani sliko OBRNEJO IN POVEČAJO POT: VIDNE ČUTNICE VIDNI ŽIVEC CENTER ZA VID (VELIKI MOŽGANI- zatilni reženj)

  8. AKOMODACIJA LEČE1. PRISTOP POUČEVANJA

  9. Nastanek slike v očesu V očesu je ZBIRALNA LEČA. Slika nastane na MREŽNICI. Kako je mogoče videti z očesom različno oddaljene predmete? Ali se spreminja razdalja med lečo in mrežnico, na kateri nastaja ostra slika? Ali se spremeni leča?

  10. Akomodacija leče oženje in širjenje zenice

  11. AKOMODACIJA LEČE2. PRISTOP POUČEVANJA

  12. RAZISKOVALNO VPRAŠANJE: Kako je mogoče videti z očesom različno oddaljene predmete? • hipoteza: • Spreminja se razdalja med lečo in mrežnico. 2. hipoteza: Spreminja se debelina leče.

  13. NALOGA: Preslikajte predmet iz okolja v zvezek. Uporabite pripomočke, za katere mislite, da so potrebni. Ali opazite kakšno razliko? Razdalja med zaslonom in lečo (GORIŠČNA RAZDALJA) je pri različnih lečah različna. Kaj po vašem bi bil lahko vzrok za te razlike? 2. hipoteza: DEBELINA LEČE 1. hipoteza: VELIKOST LEČE

  14. REZULTAT: VELIKOST (PREMER) LEČE NE VPLIVA NA GORIŠČNO RAZDALJO 1. hipoteza: VELIKOST (premer) LEČE http://img.enaa.com/oddelki/mojDom/assets/product_images/rocna_lupa__4x__z_lucko_DE8PKMA006.jpg http://www.compraspelanet.com.br/ecommerce_site/arquivos6600/arquivos/1302616358_2.jpg http://www.goearthtrek.com/Gravestones/Gravestones%20Images/vernier_calipers.jpg

  15. REZULTAT: DEBELINA LEČE VPLIVA NA GORIŠČNO RAZDALJO 2. hipoteza: DEBELINA LEČE ↑ debelina leče ≈ ↓goriščna razdalja http://img.enaa.com/oddelki/mojDom/assets/product_images/rocna_lupa__4x__z_lucko_DE8PKMA006.jpg http://www.compraspelanet.com.br/ecommerce_site/arquivos6600/arquivos/1302616358_2.jpg http://www.goearthtrek.com/Gravestones/Gravestones%20Images/vernier_calipers.jpg

  16. RAZISKOVALNO VPRAŠANJE: Kako je mogoče videti z očesom različno oddaljene predmete? • hipoteza: • Spreminja se razdalja med lečo in mrežnico. 2. hipoteza: Spreminja se debelina leče.

  17. PRESLIKAVA S POMOČJO LUPE • Vloga leče pri nastanku slike. • Slika je obrnjena, pomanjšana, prava/realna. IZDELAVA CAMERE OBSCURE

  18. RAZISKOVALNO VPRAŠANJE: Kako je mogoče videti z očesom različno oddaljene predmete? • ZBIRALNA LEČA V OČESU IMA SPOSOBNOST PRILAGODITVE /AKOMODACIJE: • gledanje bližnjih predmetov → LEČA SE ODEBELI • gledanje oddaljenih predmetov → LEČA SE STANJŠA Vir: http://www.youtube.com/watch?v=hMHKJF31lBg

  19. Primerjava med raziskovalnim pristopom in tradicionalnim pristopom

  20. Glive kvasovke • Lastnosti živih bitij: • RASTEJO • SE PREHRANJUJEJO (porabljajo energijo) • IZLOČAJO • UMREJO … • RAZISKOVALNI PRISTOP: • ALI JE KVAS ŽIV? Hipoteza 1: Kvas ni živ, je le surovina za peko kruha. Hipoteza 2: Kvas je živ, sestavljajo ga drobni organizmi.

  21. Kaj potrebujejo kvasovke za rast? NAČRTOVANJE POSKUSOV • VODO • HRANO • TOPLOTO POŠTENOST POSKUSA (konstante, spremenljivke)

  22. Kako bi lahko najhitrejše razkrojili banano? KVASOVKE 3 koščki banane A 3 koščki banane B KVASOVKE VODA VODA 3 koščki banane 3 koščki banane C D Kateri dejavnik še vpliva na hitrost razkroja? Načrtuj poskus, s katerim bi dokazal vpliv tega dejavnika.

  23. PROBLEM NPZ, BIO 2009

  24. PROBLEM Ali lahko rastlina več dni preživi v zaprti posodi? Načrtujte korake, na podlagi katerih boste preverili vaše raziskovalno vprašanje. Kaj rastlina potrebuje za preživetje? VODA PRST SVETLOBA ZRAK TOPLOTA

  25. UČENJE Z RAZISKOVANJEM PROSTO (ODPRTO) RAZISKOVANJE STRUKTURIRANO RAZISKOVANJE UČENEC UČITELJ - definira problem - postavlja vprašanja - načrtuje raziskavo - pridobiva podatke, jih razlaga, utemeljuje - določi vprašanja in stopnje po katerih bodo prišli učenci do zaključkov 1. Razvijajo sposobnosti za izvajanje naravoslovnega raziskovanja. 2. Pridobivajo razumevanje naravoslovnega raziskovanja. 3. Razvijajo globlje razumevanje naravoslovnih vsebin preko naravoslovnega raziskovanja.

  26. Vir: dr. T. Vidic, dr. I. Tomažič, delovno gradivo

  27. Problemsko vprašanje:KAKO ŠTEVILO AHATNIKOV V TERARIJU VPLIVA NA NJIHOVO RAST? 1. METODE DELA:opazovanje, fotografiranje, merjenje, beleženje • - začetek raziskave: 1. 10. 2007 • polže merimo enkrat na teden • 1. meritev: 8. 10. 2007 • 2. meritev: 15. 10. 2007 • 3. meritev: 22. 10. 2007 Slika 2: Ahatnik, ki je živel sam v terariju 2. PODATKI: Slika 1: Ahatnik, ki je živel z ostalimi polži v terariju 3. REZULTAT: Ahatnik, ki je živel 3 tedne sam v terariju in je bil enako hranjen kot ahatnik, ki je živel v skupnem terariju, je rasel skoraj 3 krat hitrejše. Avtorja raziskave: Miha Ivanetič in Denis Kambič, izbirni predmet ONA, šolsko leto 2007/08

  28. Znanstveno raziskovanje ni linearen proces

  29. POUDAREK (pri pouku naravoslovja) RAZVOJ SPRETNOSTI: • opazovanja (snovi, pojavov) • zastavljanja vprašanj • načrtovanja izvedbe ali poskusa • merjenja, eksperimentiranja, natančnega opisovanja • komuniciranja RAZVOJ MISELNIH PROCESOV

  30. Terensko delo Delo z modeli Demonstracija Sodelovalno učenje …

  31. PROBLEM terensko delo laboratorijsko delo RAZLIČNI NAČINI eksperimentalno delo delo z literaturo REZULTAT, ODGOVOR

  32. PROJEKTNI PRISTOP • celostni pristop • vključenost učencev v vse faze • primeren za ND • ocenjuje se izvedba in izdelek Vir: Ferk Savec V., 2010) ZDRUŽEVANJE ZNANJ IZ RAZLIČNIH PODROČIJ.

  33. Primera: • POMEN ČOKOLADE V PREHRANI • VPLIV AVTOCESTE NA KVALITETO ZRAKA OKOLIŠKIH VASI

  34. TERENSKO DELO • Izvedbene oblike: • ekskurzije, naravoslovni dnevi: obiski živalskih vrtov, botaničnih vrtov, parkov, farm ... • Učenje v okolici šole: vrtu, gozdu, mestu, travnikih, na farmi ...

  35. Uspešno terensko delo Je: • dobro načrtovano, • smiselno - v povezavi s cilji, z namenom povečati razumevanje z neposrednim opazovanjem, • zajema evalvacijo in prenos znanja na druge situacije ... Faze terenskega dela:

  36. Pelinolistna ambrozija Primer terenskega dela: TUJERODNE RASTLINSKE VRSTE

  37. DEMONSTRACIJSKI EKSPERIMENT • NAMEN: • motivacija • prikaz/razlaga pojavov, zakonitosti http://www2.arnes.si/~ospidrijang/predmeti/kemija/faraonova_kaca/faraonova_kaca.htm http://www.ksgrm.net/ksgrm/novice/5_min_za_co2 USTREZNA IZBIRA EKSPERIMENTA (povezanost z cilji UN) JASEN, NAZOREN, PREPRIČLJIV NE SME OGROŽATI VARNOSTI – ZDRAVJA UČENCEV

  38. VIZUALIZACIJA http://edu.glogster.com/media/4/20/18/3/20180372.gif

  39. pripomoček za razlago, ponazoritev pojmov, pojavov, delov … • omejitev modela DELO Z MODELI http://www.kii3.ntf.uni-lj.si/e-kemija/file.php/1/output/kisline_baze/index.html http://www.kii.ntf.uni-lj.si/keminfo/grad/uporaba_modelov/ http://www.virles.si/biologija/modeli-in-pripomocki/model-srca-g08

  40. SIMULACIJE IN ANIMACIJE http://leavingbio.net/OSMOSIS%20AND%20DIFFUSION.htm http://www.kii3.ntf.uni-lj.si/e-kemija/file.php/1/output/aldehidi_ketoni/index.html http://www.daveansell.co.uk/?q=node/31 (eksperiment izolacija DNA)

  41. Pogoji za izvajanje pouka naravoslovja z aktivnimi metodami dela: • Fleksibilnost urnika (blok ure). • Materialni pogoji (opremljenost učilnic). • Motiviranost in usposobljenost učitelja.

  42. HVALA ZA POZORNOST. KVALITETEN POUK NARAVOSLOVJA – GA JE MOŽNO PREPOZNATI?

  43. Slike učencev: OŠ Belokranjskega odreda Semič, hospitacija medpredmetne povezave FIZ-BIO, marec 2012 Avtorice ostalih fotografij: B. Moravec, S.S. Kumer, I. Tomažič

More Related