1 / 16

Primož Gabrič, univ. dipl. prav.

Državna pomoč kot ovira svobodnemu tržnemu gospodarstvu EU ( State Aid as an Obstacle for Free EU Market Economy – More Economic Approach ). Državne pomoči za naložbe tveganega kapitala ( State aid to promote venture capital investments ). Primož Gabrič, univ. dipl. prav.

aideen
Download Presentation

Primož Gabrič, univ. dipl. prav.

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript


  1. Državna pomoč kot ovira svobodnemu tržnemu gospodarstvu EU (StateAid as anObstacleforFree EU Market Economy – More EconomicApproach) Državne pomoči za naložbe tveganega kapitala (State aid to promote venture capital investments) Primož Gabrič, univ. dipl. prav.

  2. Zakaj tvegani kapital? • Tvegani kapital je pripomogel k razvoju nekaterih v svetovnem merilu najuspešnejših gospodarskih družb (npr. Microsoft, Intel Corporation, Medtronic, Google). • Pomembnost tveganega kapitala kot ključnega elementa pri spodbujanju inovacij, rasti produktivnosti in konkurenčnosti v več dokumentih prepozna Evropska Komisija. • Državni zbor RS je oktobra 2007 sprejel Zakon o družbah tveganega kapitala. • Vlada RS bo za zagon trga tveganega kapitala v naslednjih nekaj letih namenila več do 35 milijonov EUR.

  3. Opredelitev tveganega kapitala:

  4. Temeljne značilnosti delovanja skladov (družb) tveganega kapitala: • sklad upravlja profesionalni upravljavec, ki tudi sam v sklad vloži kapital; • manjše število investitorjev, ki za poslovanje sklada ne odgovarjajo s svojim premoženjem; • prevladujejo institucionalni oziroma profesionalni investitorji; • zagotovljena fleksibilnost financiranja; • zelo omejene možnosti izstopa iz sklada; • investitorji v sklad za obveznosti sklada odgovarjajo le s premoženjem, ki so ga vložili v sklad; • sklad se ustanovi za določen čas; • funkcija nosilca premoženja in funkcija upravljanja sta pravnoorganizacijsko ločeni.

  5. Ekonomski pomen naložb tveganega kapitala: • tvegani kapital kot pomemben vir financiranja inovativnih projektov; • vpliv tveganega kapitala na rast zaposlovanja; • vpliv tveganega kapitala na inovacije; • vpliv tveganega kapitala na gospodarsko rast.

  6. Vpliv tveganega kapitala na rast zaposlovanja: • NVCA (ZDA, 2003): v obdobju 2000 – 2003 se je v podjetjih, podprtih s tveganim kapitalom povečala zaposlenost za 6,5 odstotka, medtem, ko je v ostalih delih privatnega sektorja padla za 2,3 odstotka. • NVCA (ZDA, 2007): v obdobju 2003 – 2006 se je v podjetjih, podprtih s tveganim kapitalom povečala zaposlenost za 3,6 odstotka, medtem, ko se je v ostalih delih privatnega sektorja povečala za 1,7 odstotka. • EVCA (Evropa, 2005): med letom 1997 in 2004 se je v podjetjih, podprtih s tveganim kapitalom, število zaposlenih povečalo za 30,5% na leto, medtem, ko je bila povprečna letna rast števila zaposlenih v EU 25 (0,7%). • Dirk Engel (Nemčija, 2002): povprečna letna rast števila zaposlenih v visokotehnoloških podjetjih (1991 – 1998), ki so bila podprta s tveganim kapitalom je bila 41,5%, v ostalih podjetjih pa 14,2%, če ni šlo za visokotehnološka podjetja pa je bilo to razmerje 27,7% proti 9,9% v prid s tveganim kapitalom podprtim podjetjem.

  7. Vpliv tveganega kapitala na inovacije: • Kortum S., Lerner J (ZDA, 1998 in 2000): Naložbe tveganega kapitala so med letoma 1983 in 1992 prispevale približno 3% k sredstvom za raziskave in razvoj, na drugi strani pa so k številu novih patentov (inovacij) prispevale kar 8%, doprinos tveganega kapitala k številu patentov leta 1998 v ZDA pa naj bi bil kar 14%. • Popov A. A. in Roosenboom P. (Evropa, 2009): 1% povečanje naložb zasebnega lastniškega kapitala se odrazi v 0,04% do 0,05% povečanju števila USPTO (patenti, odobreni s strani patentnih uradov v ZDA). Naložbe zasebnega lastniškega kapitala predstavljajo v Evropi 8% sredstev namenjenih za raziskave, pri tem pa generirajo 12% inovacij.  • EVCA (Evropa, 2005): 33% od vseh zaposlenih v analiziranih družbah dela na področju raziskav in razvoja. Vsaka četrte zaposlena oseba (26%) kot inženir ali raziskovalec bistveno prispeva k raziskavam in razvoju, poleg tega pa kar 13% zaposlenih nosi naziv doktorja znanosti (PhD) ali enakovreden naziv. V EU 25 po podatkih Eurostata dela na področju raziskav in razvoja le 1,3% aktivne populacije.

  8. Opredelitev državnih pomoči: • ukrep mora predstavljati prednost ali ugodnost zadevnemu podjetju; • pomoč mora biti dodeljena s strani države ali iz državnih virov; • pomoč mora biti selektivna (favorizira določena podjetja ali proizvodnjo določenega blaga); • pomoč mora izkrivljati ali ogroziti, da bo izkrivila konkurenco; • pomoč mora vplivati na trgovanje med državami članicami.

  9. Pravni okvir obravnave državnih pomoči za naložbe tveganega kapitala v EU: • Pogodba o delovanju EU: čl. 107, 108, 109 (UL C 115, 9. 5. 2008) • Obvestilom Komisije o uporabi pravil o državni pomoči za ukrepe, ki zadevajo neposredno obdavčitev ustvarjenega dohodka (UL C 136, 16. 6. 2009) • Smernice Skupnosti o državnih pomočeh za spodbujanje naložb rizičnega kapitala v mala in srednje velika podjetja (UL C 194, 18. 8. 2006, UL C 329, 7. 12. 2010) • Uredba Sveta (ES) št. 994/98 o uporabi členov 92 in 93 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za določene vrste horizontalne državne pomoči (UL L 142, 14. 5. 1998) • Uredba Komisija (ES) št. 1998/2006 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe pri pomoči de minimis (UL L 379, 28. 12. 2006) • Uredba Komisije (ES) št. 800/2008 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive s skupnim trgom z uporabo členov 87 in 88 Pogodbe (UL L 214, 9. 8. 2008

  10. Državna pomoč v obliki spodbujanja delovanja DTK (pravne podlage) • Zakon o družbah tveganega kapitala (ZDTK, Ur. l. RS, št. 92/2007, s sprem. in dopol.); • Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2, Ur. l. RS, št. 117/2006, s sprem. in dopol.) • Zakon o dohodnini (ZDoh-2, Ur. l. RS, št. 117/2006, s sprem. in dopol.)

  11. Državna pomoč v obliki spodbujanja delovanja DTK (dodeljene ugodnosti) • Čl. 25(6) ZDDPO-2: 100% izvzetje kapitalskih dobičkov iz naslova udeležbe na družbi tveganega kapitala iz davčne osnove zavezanca; • Čl. 61(4) ZDDPO-2: 0% davčna stopnja za dohodek družb tveganega kapitala iz naslova naložb tveganega kapitala; • Čl. 96(2): oprostitev plačila dohodnine za dohodke iz naslova dobička iz kapitala pri naložbah v družbo tveganega kapitala.

  12. Spodbujanje naložb tveganega kapitala ob odsotnosti državnih pomoči • Zagotovitev davčno transparentnih oblik skladov tveganega kapitala v skladu z Obvestilom Komisije o uporabi pravil o državni pomoči za ukrepe, ki zadevajo neposredno obdavčitev ustvarjenega dohodka (UL C 136, 16. 6. 2009). • Selektivni ukrepi morajo biti utemeljeni z “naravo ali splošno shemo sistema“ • Primeri: GmbH & Co. KG (Nemčija), limitedpartnership (Združeno Kraljestvo), davčne olajšave za določene naložbe (Nizozemska).

  13. Dovoljena državna pomoč v skladu z USSI in Smernicami • Smernice Skupnosti o državnih pomočeh za spodbujanje naložb rizičnega kapitala v mala in srednje velika podjetja (UL C 194, 18. 8. 2006, UL C 329, 7. 12. 2010): ustanavljanje investicijskih skladov (pri katerih država pristopi pod manj ugodnimi pogoji), poroštva za investitorje, drugi finančni inštrumenti, davčne spodbude. • Uredba Komisije (ES) št. 800/2008 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive s skupnim trgom z uporabo členov 87 in 88 Pogodbe (USSI, UL L 214, 9. 8. 2008): ustanavljanje investicijskih skladov, pri katerih država pristopi pod manj ugodnimi pogoji.

  14. Dovoljena državna pomoč v skladu z USSI • Obroki naložb ne presegajo 1,5 milijona EUR na ciljno podjetje v katerem koli obdobju dvanajstih mesecev. • Ukrep v zvezi z rizičnim kapitalom je za MSP s sedežem na območjih, ki prejemajo pomoč, ter mala podjetja s sedežem na območjih, ki ne prejemajo pomoči, omejen na zagotavljanje finančnih sredstev za semenski kapital, zagonski kapital in/ali kapital za širitev podjetja. Za srednja podjetja s sedežem na območjih, ki ne prejemajo pomoči, pa je ukrep v zvezi z rizičnim kapitalom omejen na zagotavljanje finančnih sredstev za semenski kapital in/ali zagonski kapital, ne pa za kapital za širitev podjetja. • Investicijski sklad zagotovi vsaj 70 % celotnega proračuna v obliki lastniškega kapitala ali navideznega lastniškega kapitala, naloženega v ciljna mala in srednja podjetja.

  15. Dovoljena državna pomoč v skladu z USSI • Zasebni investitorji zagotovijo vsaj 50 % finančnih sredstev investicijskega sklada. V primeru investicijskih skladov, namenjenih le MSP s sedežem na območjih, ki prejemajo pomoč, zasebni investitorji zagotovijo vsaj 30 % finančnih sredstev. • Investicijski sklad je dobičkonosen in se upravlja na komercialni podlagi.

  16. Dovoljena državna pomoč v skladu s Smernicami • Obroki naložb ne presegajo 2,5 milijona EUR na ciljno podjetje v katerem koli obdobju dvanajstih mesecev. • Na podlagi podrobne presoje so možna druga odstopanja glede na pogoje USSI.

More Related