1 / 25

Pristanišče Benetke

Pristanišče Benetke. Izdelek iz 4. izpitne enote. Luka Knap. Pomorski in tehniški izobraževalni center Portorož. Plovbni tehnik, 4.PLT. 2008/2009. v Portorožu,27. Februar 2009. Mentor: Rok Sorta, kap. d. pl. Zgodovina Benetk.

aggie
Download Presentation

Pristanišče Benetke

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript


  1. Pristanišče Benetke Izdelek iz 4. izpitne enote Luka Knap Pomorski in tehniški izobraževalni center Portorož Plovbni tehnik, 4.PLT 2008/2009 v Portorožu,27. Februar 2009 Mentor: Rok Sorta, kap. d. pl.

  2. Zgodovina Benetk Benetke so nastale v petem stoletju našega štetja, ko so prebivalci Ogleja zbežali pred barbarskimi plemeni na močvirnate lagune na severu Jadranskega morja. Ti ljudje so raje živeli v težkih razmerah lagune, kot da bi postali sužnji. Najprej so živeli v taborih, kasneje v majhnih naselbinah, nato v vaseh, ki so se združile v večje skupnosti in za zaščito zaprosile ter tako prišle pod posredno upravo Bizanca.

  3. Zgodovina - Samostojnost Benetk Od leta 726, ko so otočke Benečani izvolili svojega prvega voditelja, ki se je imenoval Orso Ipato, in ga imenovali dož, kar v njihovem dialektu pomeni vodja, so dosegli delno neodvisnost. Doži so vladali Benetkam naslednjih 1000 let. Imeli so stabilen politični sistem, ki je bil osnovan na nepreklicnih zakonih. Benetke so bile podložne bizantinskemu cesarju do 10. stoletja. Ko jim je grozila s strani sina Svetega rimskega cesarstva, so se Benetke okoli leta 810 osamosvojile.

  4. Vzpon in začetek pomorske trgovine Okoli leta 1000, ko se je zahodni svet bal konca sveta in ko so Benetke skupaj z Bizancem izgnale Normane iz Jadranskega morja in vzhodnega Sredozemlja, je bil Bizanc že tako oslabljen, da ni mogel več braniti svojih jadranskih kolonij, so te prišle pod zaščito Benetk. Benetke so povezovale Evropo z vzhodom, ne le v trgovini, temveč tudi v drugih dejavnostih, na primer prevažanje križarske vojske pri osvajanju Jeruzalema in Bizanca, kakor tudi pri lastnih osvajanjih Bizanca in Genove. Zveze z Bizancem so izkoristili za trgovanje z vzhodom in razvili pomorsko trgovino. Most Rialto

  5. Benetke Danes Benetke so danes mesto z več kot 270.000 prebivalci v severno-vzhodni regiji Veneto, katerega je tudi glavno mesto. Za posebnosti urbanističnega načrtovanja in za neprecenljivo dediščino umetnosti v Benetkah, na splošno veljajo za eno najlepših mest na Svetu in je ena od zaščitenih dediščin človeštva, ki jih imenuje UNESCO. Iz tega razloga so Benetke, Italijansko mesto z največjim tokom turistov, večinoma iz tujine.

  6. Ob deževnih dni so Benetke poplavljene, kar je zanimivost za turiste.

  7. Pristanišče v Benetkah, Zgodovina Otočno mesto, ki je bilo nekoč središče pomorske republike. To je bilo največje pristanišče v pozni srednjeveški Evropi in glavna komercialna in kulturna povezava z Azijo. Benetke ostajajo glavno italijansko pristanišče v severnem Jadranskem morju in ena izmed najstarejših svetovnih turističnih in kulturnih središč.

  8. Beneška Laguna.

  9. Port Marghera Glavna pristanišča in z njim povezane dejavnosti so zdaj preusmerila na zahodu. Tukaj se nahaja glavni linjsko-križarski dok. Ampak resnično osredotočenje komercialnih ladjarjev je danes Port Marghera, razvito v predmestju Mestre na celinski obali zahodno od Benetk.

  10. Marghera je 50 let bilo mesto veliko rafiniranja nafte, petrokemičnih kemikalj itd…, Vidno iz Benetk je velik vir onesnaževanja zraka, ki resno poškoduje arhitekture. Čeprav se je industrijska dejavnost na Margheri zmanjšala, je dolgoročne škode onesnaževanja še vedno čutiti.

  11. Konfiguracija • Dostop v pristanišča je zagotovljen preko treh ožin : • Lido-San Nicolò • Malamocco-Alberoni • Pellestrina-Chioggia • Pomoli in doki so razporejeni na velikem teritoriju glede na svojo funkcijo.

  12. Porto di Lido-San Nicolò • globina: 12 metrov • najsevernejša ožina v Benetkah • Pristanišča, ki dolguje svoje ime po cerkvi v bližini San Nicolò. Trenutno je tukaj v poteku projekt MOSE, ki bo korenito spremenilo videz z gradnjo tretje pregrade do odprtega morja na umetnem otoku. Zgradili bojo tudi jez proti visoki vodi.

  13. Giudecca Canal

  14. Porto di Malamocco - globina: 12 m (pristaniški kanal) - vmesna ožina v beneški laguni Trenutno se nahajajo tam dva jeza, vendar so na podlagi obsežnega obnovitvena dela na projektu MOSE, ki korenito spremeni njihov videz, z ustanovitvijo tretje pregrada na odprtem morju in stranskega doka da bo možna plovba tudi ko bojo zgrajeni jezi proti visoki vodi.

  15. Prikaz kako naj bi izgledal umetni jez v projetku MOSE.

  16. Porto di Chioggia Pristanišče Chioggia ali usta pristanišča Chioggia (kot ga imenujejo lokalno) je najožji dostop v laguno Benetk. Nahaja se med otokom in Pellestrina in Sottomarina v mestu Chioggia.

  17. Na kopnem, pristanišče Marghera se nahaja predvsem komercialni promet, s predvsem kontejnerskimi ladjami in tankerji. Od junija 2007 lahko v pristanišče dostopijo 260 m dolge ladje, prej je bil možen dostop z do 220 m dolgimi ladjami.

  18. Prikaz kako onesnažen zrak je v Margheri.

  19. V zgodovinskem centru mesta, na doku “Stazione Marittima” so trajektne povezave do Grčije in Turčije, ter velike ladje za križarjenje. Nahajajo se 4 doki za trajekte 6 dokov za ladje za križarjenje. Lahko pristanejo le ladje krajše od 304 m dolžine.

  20. Še vedno v starem delu mesta, vzdolž obale Sedem mučenikov so privezane velike privatne jahte, občasno pa tudi potniške ladje ter ladje vojaških enot.

  21. Prehodi do pristanišč V pristanišče Marghera se pluje preko ožin Lido in Malamocco: prva je neposredno povezana s starim delom mesta, druga pa je povezana z umetnim kanalom “Petroli” vse do industrijskega dela. Globina peščenega in blatnega dna se giblje na okoli 12-ih metrih. Trenutno je v poteku projekt MOSE ki naj bi z izgradnjo novih jezov omogočil lažji dostop do pristanišč.

  22. Gostota Prometa V leto 2006 je pristanišče imelo za 30 936 931 ton prometa, od tega 14 541 961 ton v komercialnem sektorju, 316 641 TEU in 1 453 513 potnikov, 5 033 484 ton v industrijskem sektorju in 11 361 476 ton v nafti in naftnih derivatih. Skupno je čez Benetke šlo 4 998 ladij.

  23. Križarka ki zapušča Benetke.

  24. Zaključek • Benetke imajo zelo razvito pomorstvo, saj se mesto nahaja na 117 otokih. Beneško pristanišče je zelo pomembno v Jadranskem morju, saj ima velik pretok potniškega prometa.

  25. Literatura • http://it.wikipedia.org/wiki/Porto_di_Venezia#Configurazione • http://www.port.venice.it/pdv/Foto.do?metodo=elenco_foto&fonte=Multiservice&anno=2008&evento=Terminal%20Multi%20Service • http://it.wikipedia.org/wiki/Venezia • http://www.britannica.com/EBchecked/topic/625298/Venice/24382/The-port-of-Venice • http://it.wikipedia.org/wiki/Porto_di_Venezia#Configurazione

More Related