1 / 40

1. SKLIC MENTORJEV MM OŠ -KEMIJA

Predmetna skupina za kemijo ZRSŠ. 1. SKLIC MENTORJEV MM OŠ -KEMIJA. Šolsko leto 2004/2005. Od načrtovanja do preverjanja in ocenjevanja znanja kemije v osnovni šoli (K novi kulturi pouka, cena: 4.100,00 SIT). Avtorji: Mariza Skvarč idr. Vrsta gradiva: priročnik za učitelje

adler
Download Presentation

1. SKLIC MENTORJEV MM OŠ -KEMIJA

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript


  1. Predmetna skupina za kemijo ZRSŠ 1. SKLIC MENTORJEV MM OŠ -KEMIJA Šolsko leto 2004/2005

  2. Od načrtovanja do preverjanja in ocenjevanja znanja kemije v osnovni šoli(Knovi kulturi pouka, cena:4.100,00 SIT) Avtorji: Mariza Skvarč idr. Vrsta gradiva: priročnik za učitelje Stopnja izobraž.: osnovna šola Predmet: Kemija Leto izida: 2004 Obseg strani: 100 str. ISBN: ISBN 961-234-494-9ISSN: Oznaka artikla6006

  3. VSEBINSKI SKLOP ELEMENTI V PS (15 ur): Trije učni sklopi: • Kemijski elementi se predstavijo (4 ure) • Reaktivnost kovin (4 ure) • + zaključno preverjanje in ocenjevanje ( 3 ure) • Izbirna vsebina: Kmetija in kemija (4 ure)

  4. NAČRTUJMO…

  5. ELEMENTI V PERIODNEM SISTEMU OPERATIVNI CILJI SKLOPA Učenci: • spoznajo bistvene vireelementov in spojin v naravi (zrak, voda, zemeljska skorja); • na osnovi eksperimentov spoznajo značilne lastnosti skupin elementov; • spoznajo, da iz periodnega sistema lahko razberemo nekatere lastnosti elementov; • prepoznajo elemente s kovinskimi in nekovinskimi lastnostmi v periodnem sistemu; • seznanijo se z značilnimi lastnostmi in uporabo: alkalijskih kovin, zemljoalkalijskih kovin, prehodnih elementov, halogenov. • spoznajo oznake za nevarne, zdravju škodljive snovi.

  6. SPLOŠNI CILJI KEMIJE V OSNOVNI ŠOLI • … • Razvijanje razumevanja kemijskih pojmov skozi različne aktivnosti, ki vključujejo praktično delo, diskusijske ure in problemsko raziskovalen pristop… • Razvijanje sposobnosti uporabe kemijskih podatkov in informacij s postopnim uvajanjem kemijskega izrazoslovja in simbolov. • Učenci naj pri pouku kemije spoznavajo vpliv kemije na razvoj materialov, s katerimi se srečujejo vsak dan, in na kakovost njihovega življenja. • Učenci pri pouku kemije razvijajo kritičen odnos do svojega obnašanja v okolju, odnos do smotrne uporabe energije ter odnos do pravilnega odlaganja in recikliranja odpadnih snovi. • Učenci na izbranih primerih spoznavajo vplive zgodovinskega razvoja na razvoj znanstvene misli in obratno. • Razvijati je potrebno eksperimentalni pristop...

  7. SPECIFIČNI CILJI KEMIJE V OSNOVNI ŠOLI • … • spoznavanje kriterijev in njihova uporaba za prepoznavanje in razlikovanje elementov in izbranih skupin spojin; • postopno spoznavanje fizikalnih in kemijske lastnosti izbranih snovi ter razvijanje sposobnosti posploševanjaodnosa med zgradbo in reaktivnostjo; • spoznavanje naravnih virov snovi in njihovih funkcij v organizmih; • spoznavanje pomena snovi za pripravo izdelkov za vsakdanjo rabo; • razvijanje sposobnosti za varno delo v šolskem laboratoriju in s snovmi v vsakdanji rabi; • razvijanje razumevanja učinkov snovi na okolje ter spoznavanje potreb in načinov preprečevanja onesnaženja; • razvijanje sposobnosti uporabe znanja pri iskanju možnih rešitev izbranih problemov, vezanih na okolje, ekonomsko rast in etična vprašanja.

  8. Sestavimo nabor dejavnosti, ki jih izvajamo pri vsebinskem sklopu Elementi v periodnem sistemu. Razmislimo tudi o procesnih ciljih!

  9. Izsek iz letne priprave: Skvarč (2004), Od načrtovanja do …, ZRSŠ, str. 17, 18 Vsebinski sklop ELEMENTI V PERIODNEM SISTEMU Zapis ciljev: • Splošni in specifični cilji • Operativni cilji • Procesni cilji

  10. IZVEDIMO…

  11. Didaktična izvedba pouka (scenarij poteka pouka)Skvarč (2004), Od načrtovanja do …, ZRSŠ, str. 20 – 22

  12. Skvarč, 2004, Od načrtovanja do …, ZRSŠ; Str. 26-28

  13. Predstavitev zgoščenke SPOZNAVAJMO ELEMENTE IN SPOJINE OSNOVNI PODATKI • Avtorji: • Ideja, zasnova nalog, postavitev strani ter izbor gradiv: Marja PAHOR, Karla KRAJNIK • Računalniška obdelava: Danica DOLNIČAR • Izvedba eksperimentov: Vida MESEC, Brane PAJK, Bojana PERUŠ • Izdelano na NTF-KII, Ljubljana 2000 • Izdalo: MŠZŠ in ZRSŠ

  14. UPORABA ZGOŠČENKE • namenjena učencem osnovne šole • področja uporabe: • utrjevanje, preverjanje in bogatenje znanja pri pouku kemije • preverjanje znanja pri domačem delu učencev • večkratno reševanje omogoča spremljanje učenčevega napredka

  15. VSEBINSKE ENOTE PROGRAMA • ELEMENTI • ANORGANSKE SPOJINE • ORGANSKE SPOJINE ENOTA ANORGANSKE SPOJINE • Prepoznavanje spojin po njihovih lastnostih ( vključuje dvanajst spojin: ogljikov dioksid, ogljikov oksid, vodikov peroksid, voda, amoniak, žveplov dioksid, natrijev klorid, modra galica, klorovodikova, žveplova, dušikova in ogljikova kislina.)

  16. ENOTA ORGANSKE SPOJINE Sestavljena je iz dveh sklopov: • OGLJIKOVODIKI • ORGANSKE KISIKOVE SPOJINE Vsak sklop se sestoji iz dveh delov: • LASTNOSTI ( naloge s tristopenjskim prepoznavanjem spojin) • ZGRADBA ( naloge vezane na nomenklaturo, zgradbo, reaktivnost spojin)

  17. ENOTA ELEMENTI Trije sklopi: • O ELEMENTIH • TEST • DRUGAČEN TEST O ELEMENTIH • Podatki v besedilu in slikah za štiriindvajset najpogosteje obravnavanih elementov. • Opis elementa vključuje izvor imena, pridobivanje, nahajanje, odkritje, lastnosti, uporabo in zanimivosti. Podatki si dostopni s pritiskom na gumbe z rdeče zapisanimi simboli na periodnem sistemu elementov.

  18. TEST ( sestava) • naloge povezovalnega tipa, s katerimi morajo učenci povezati imena elementov z njihovim videzom (slika) • naloge za prepoznavanjeelementov s pomočjo tristopenjskih opisov ( omenjen tudi ozon) Na koncu je element predstavljen z videoposnetkom.

  19. DRUGAČEN TEST ( sestava) Različne naloge za devet elementov, ki jih učenci prepoznavajo s pomočjo opisov ( asociacij, ugank) in preverjajo poznavanje lastnosti in uporabe z vprašanji izbirnega tipa. TIPI NALOG DRUGAČNEGA TESTA • Ali me prepoznaš? Ime tega elementa dobimo, če odvzamemo italijanskemu otoku, ki je poznan po mafiji, zadnjo črko, ostale pa pomešamo!

  20. TIPI NALOG DRUGAČNEGA TESTA • Naloge izbirnega tipa Silicija je največ: • v morski vodi • zraku • zemeljski skorji Kremen, ki je eden najbolj pogostih mineralov v naravi, je silicijev dioksid. Tudi druge silicijeve spojine so pogoste. Ugotovi katere od naštetih snovi vsebujejo silicij? • silikoni • freoni • silikagel • azbest

  21. PREDNOSTI REŠEVANJA • Učenec lahko povsem samostojno rešuje test. • Vsak napačen odgovor učenec zazna s posebnim zvokom. • Pravilni odgovori se točkujejo, točke se sproti seštevajo. • Učenec dobi po koncu testa povratno informacijo o svojem znanju ( število doseženih točk in uspeh v %)

  22. NADGRADNJA K ZGOŠČENKI Didaktični priročnik: Računalniška programska oprema pri pouku kemije v osnovni šoli, Ljubljana 2001 VKLJUČUJE: • Kratek opis vsebine in dela s programom • Primere uporabe zgoščenke za določene vsebinske sklope letne priprave ( vključuje tudi učne liste z nalogami za reševanje v šoli in doma z rešitvami; str. 49 – 55, 58-66)

  23. PRIMER TESTA ZA REŠEVANJE Z UPORABO ZGOŠČENKE Pahor, Krajnik (2001): Didaktični priročnik str. 49 - 50 Elementi • Na slikah si natančno oglej videz elementov in odgovori na vprašanja. 1.1 Zapiši ime edine tekoče kovine _____________________________________ 1.2 Zapiši ime edine tekoče nekovine ___________________________________ 1.3 Primerjaj videz kovin z videzom žvepla, ki je nekovina. __________________ Katero kovino hranimo v petroleju? _____________________________ 1.4 Kateri od elementov sodi med nekovine? ____________________________ Zapiši, katere skupne lastnosti kovin opaziš ___________________________ 2. Zapiši simbol in ime edine kovine, ki je pri sobnih pogojih v tekočem agregatnem stanju: __________________________________________ 2.1 Kako učinkujejo hlapi te kovine na človeški organizem? 2.2 Izberi pravega izmed dveh pojmov v oklepaju, tako da bodo spodnje trditve pravilne: Amalgami so ( čiste snovi/zmesi). Amalgami nastanejo tako, da se v ( živem srebru/vodi) raztopijo ( nekovine/kovine).

  24. 3. Zapiši simbol in ime elementa, ki nastaja pri fotosintezi: ______________________ 3.1 Dogajanje pri fotosintezi zapiši s kemijsko enačbo. _____________________ 3.2 Opiši lastnosti tega elementa: ______________________________________ 4. Zapiši simbol in ime elementa, ki je glavna sestavina zraka: ____________________ 4.1 Pojasni, zakaj je ta element pri standardnih pogojih nereaktiven? __________ 4.2 Napiši kemijsko ime in formulo smejalnega plina. _____________________ 5. Zapiši simbol in ime elementa, ki je lažji od zraka in v zmesi z njim eksploziven: _____ 5.1 Pojasni simbol in izvor imena tega elementa. __________________________ 5.2 S pomočjo podatkov o tališču in vrelišču ugotovi, v kakšnem agregatnem stanju je ta element pri – 100 °C. ______________________________________ 6. Zapiši simbol in ime alkalijskega elementa, ki se nahaja vezan v kuhinjski soli: ________________ 6.1 Zakaj hranimo ta element potopljen v petroleju? _________________________________ 6.2 Element pridobivajo z elektrolizo taline natrijevega klorida. Reakcijo zapiši z urejeno enačbo. _______________________________________________________________ 7. Zapiši simbol in ime iona elementa VII. skupine, ki pri segrevanju sublimira: _________________ 7.1 Utemelji, zakaj tega elementa ne smemo segrevati v odprti posodi. __________________ 7.2 Primerjaj reaktivnost tega elementa z reaktivnostjo klora in broma ter ugotovi, ali reaktivnost halogenov po skupini pada ali narašča. ______________________________

  25. 8. Zapiši simbol in ime elementa, ki je rumen prah in se v vodi ne topi: ________________________ 8.1 Kaj pomeni izraz, da se element nahaja v naravi samoroden? __________________ 8.2 Naštej najpomembnejše rude, iz katerih pridobivajo ta element. _________________ 9. Zapiši simbol in ime elementa, ki se nahaja v obliki diamanta, grafita in fulerena: _________________ 9.1 Ali naslednja skica ustreza razporeditvi atomov ogljika v kristalni mreži diamanta ali grafita? _____________________ 9.2 Najtežji diamant, ki so ga našli do sedaj, je imel maso 621,2 g. S pomočjo podatka za gostoto diamanta oceni njegovo prostornino. __________________________________ 10. Zapiši simbol in ime elementa VIII. skupine periodnega sistema, ki je lažji od zraka in je nereaktiven: ________________________________________ 10.1 Zakaj je ta element nereaktiven? _____________________________________________ 10.2 Tudi vodik je lažji od zraka. Zaradi katere lastnosti za polnjenje otroških balonov uporabljajo ta element in ne vodika? _____________________________________________________

  26. 11. Zapiši simbol in ime elementa, ki so ga pridobivali z izpiranjem peska: ______________ 11.1 Kolikšna je gostota tega elementa? ___________________________________ 11.2 Izračunaj prostornino zlate palice, ki ima maso 1 kg. _____________________ 11.3 Ali bi kos tega elementa v vodi plaval ali potonil? Razloži?________________ 12. Zapiši simbol in ime troatomne oblike elementa kisika, ki se nahaja v stratosferi: ______ 12.1 Kakšen pomen ima ta snov v stratosferi? ______________________________ 12.2 Zadnje čase se vedno več govori o uničevanju te snovi v stratosferi. Kako imenujemo ta pojav? _______________________________________________ 12.3 Kateri so glavni krivci za ta pojav? ____________________________________

  27. VIRI • Pahor M., Krajnik K. (2000). CD zgoščenka SPOZNAVAJMO ELEMENTE IN SPOJINE, ZRSŠ, Ljubljana 2. Pahor M., Krajnik K. ( 2001). Didaktični priročnik: Računalniška programska oprema pri pouku kemije v osnovni šoli, ZRSŠ, Ljubljana

  28. PREVERIMO…

  29. OPISNI KRITERIJIzajemajo: • PODROČJA preverjanja oz. ocenjevanja • KRITERIJE preverjanja oz. ocenjevanja • OPISNIKE (deskriptorje) – v opisnike so vtkani pokazatelji kakovosti (indikatorji) in standardi znanja. Povzeto po: S. Sentočnik, 2004

  30. SLOVARČEK TUJK, P. Kovač, M. Manček, DZS, Ljubljana 1992

  31. PODROČJA PREVERJANJA OZ. OCENJEVANJA PRI POUKU KEMIJE SPLOŠNI CILJI PREDMETA PODROČJA PREV. OZ. OCENJEVANJA Razvijanje razumevanja kemijskih pojmov. 1. VSEBINSKA ZNANJA IN MISELNI PROCESI 2. DELO S PODATKI Spoznavajo vpliv kemije na razvoj materialov in na kakovost življenja.. 3. EKSPERIMENTALNI PRISTOP Pridobivanje in širjenje znanja in razumevanja o varnosti in zdravju pri delu v različnih okoljih (doma, v šoli).. 4. USTNA ALI PISNA PREDSTAVITEV (sporočanje: predstavitev izdelkov…) Razvijanje sposobnosti uporabe kemijskih podatkov in informacij … 5. SODELOVANJE V SKUPINI* + DELO Z MODELI… !!! Itd. Skvarč (2004), Od načrtovanja do …, ZRSŠ, Str. 12-13

  32. Predlagajmo področja in kriterije za načrtovane dejavnosti!

  33. Skvarč (2004), Od načrtovanja do …, ZRSŠ, str. 23-24 Opisni kriteriji za sprotno preverjanje in povratno informacijo o učenčevih dosežkih

  34. Sestavimo lastne naloge za preverjanje znanja! • Specifikacijska tabela TOČKE

More Related