osnove poslovnih financ
Download
Skip this Video
Download Presentation
Osnove poslovnih financ

Loading in 2 Seconds...

play fullscreen
1 / 222

Osnove poslovnih financ - PowerPoint PPT Presentation


  • 226 Views
  • Uploaded on

Osnove poslovnih financ. Višja strokovna šola Brežice Program ekonomist Predavateljica: mag. Metka Galič. OSNOVNI POJMI. Kaj so finance?. V najsplošnejšem pomenu besede uporabljamo pojem finance za vse gospodarske dejavnosti , ki so povezane z upravljanjem z denarjem in

loader
I am the owner, or an agent authorized to act on behalf of the owner, of the copyrighted work described.
capcha
Download Presentation

PowerPoint Slideshow about ' Osnove poslovnih financ' - zita


An Image/Link below is provided (as is) to download presentation

Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author.While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server.


- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - E N D - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -
Presentation Transcript
osnove poslovnih financ

Osnove poslovnih financ

Višja strokovna šola Brežice

Program ekonomist

Predavateljica: mag. Metka Galič

osnovni pojmi
OSNOVNI POJMI

Metka Galič 2010/11

kaj so finance
Kaj so finance?
  • V najsplošnejšem pomenu besede uporabljamo pojem finance
    • za vse gospodarske dejavnosti, ki so povezane z upravljanjem z denarjem in
    • za vedo o opravljanju z denarjem.
  • Glej tudi (za bolj motivirane) :

www.essex.ac.uk/afm/financecentre/

Metka Galič 2010/11

pojem financ
Pojem financ
  • Finance so torej sistem, ki vključuje:
    • obtok denarja,
    • odobravanje in najemanje kreditov,
    • investiranje in
    • storitve bančnega sistema.
  • Poleg tega gre za dejanje, ki ga imenujemo financiranje.

Metka Galič 2010/11

financiranje
Financiranje
  • Financirati pomeni zagotoviti sredstva za plačilo nečesa.

Kako financirati dom za mlade? Glej: http://www.domzamlade.si/stanovanje-ali-lastna-hisa/kako-financirati-nakupgradnjo/

  • Sprejemanje vseh poslovnih odločitev ima pomembne finančne posledice.
  • Vloga finančnega direktorja je vse bolj pomembna. Glej: http://likvidnost.gzs.si/slo/

Metka Galič 2010/11

vloga finan nega direktorja
Nekoč:

pravočasna in cenovno ugodna zagotovitev finančnih sredstev (usklajena ročnost)

Danes:

zagotovitev financiranja poslovanja in

nadzor učinkovitosti porabe sredstev podjetja.

Vloga finančnega direktorja

Metka Galič 2010/11

naloge finan nega direktorja so
Naloge finančnega direktorja so

1. Vnaprej opredeliti stroške in

koristi povezane z uporabo finančnih

sredstev podjetja. = PREGLED, KJE DOBITI SREDSTVA IN KOLIKO NAS BI KAJ STALO

  • 2. Najti vire sredstev in ugotoviti njihove stroške. – MED PONUDBO IZBRATI NAJUGODNEJŠE VIRE SREDSTEV ZA PODJETJE
      • nepovratno financiranje http://europa.eu/agencies/public_contracts/index_sl.htm
      • krediti
      • izdaja delnic …

Metka Galič 2010/11

naloge so e
Naloge so še

3. Izbrati tiste vire sredstev in tisto uporabo sredstev, s katerimi se najbolje sledi cilju poslovanja podjetja

4. Oceniti tveganje in donosnost vsake poslovne aktivnosti.

NPR:

Glej: http://www.finance.si/291547/Zlato-in-nafta-precej-cenej%B9a

5. Finančni direktor je zelo pomemben član v vodstvu podjetja.

Metka Galič 2010/11

upravljanje s financami
Upravljanje s financami

je težko

donosno

rizično

zahteva veliko znanja in

pozornosti ter tudi

“sreče”

Metka Galič 2010/11

denar in gospodarska rast
Denar in gospodarska rast
  • Denar je vse, kar ljudje na splošno sprejemajo v plačilo za blago in storitve ali za poplačilo dolgov.
  • Glej kratki film

“The history of money”

Metka Galič 2010/11

denar v preteklosti
Denar v preteklosti
  • V preteklosti so v Sloveniji uporabljali kovance in papirnati denar.
  • Sprva (tudi kasneje in ponekod sedaj) so imeli blagovno menjavo, to pa pomeni, da niso plačali za blago, ki so ga tako rekoč kupili na tržnici ampak so morali dati neko drugo blago, katero je bilo prav tako vredno.
  • Kovanci so bili narejeni iz najrazličnejših kovin, današnji kovanci pa so narejeni iz cenejših kovin.

Metka Galič 2010/11

denar danes
Denar danes
  • Denar danes nastopa v različnih oblikah.
    • kovanci,
    • bankovci,
    • knjižni denar:
      • denar na transakcijskih računih
      • vloge (na vpogled) pri bankah in drugih finančnih institucijah, s katerimi je mogoče plačevati.

Metka Galič 2010/11

funkcije denarja
Funkcije denarja
  • Menjava
  • Hranilec vrednosti
  • Mera vrednosti
  • Plačilno sredstvo

Metka Galič 2010/11

menjava
Menjava
  • Naturalna menjava:
    • Blago za blago
  • Blagovna menjava
    • Blago za denar – denar za blago

Metka Galič 2010/11

mera vrednosti
Mera vrednosti
  • Pri menjavi primerjamo dobrine z denarjem kot splošnim ekvivalentom, tako da ni potrebno določati razmerje vsakega blaga z vsakim blagom.
  • Denar se kot mera vrednosti uporablja v vseh fazah poslovnega procesa, pri čemer pa ni potrebna njegova prisotnost.
  • Uporabljamo ga le v oblikah cen za določitev medsebojnega menjalnega razmerja dobrin, zato je navzoč le namišljeno.

Metka Galič 2010/11

hranilec vrednosti
Hranilec vrednosti
  • Z denarjem lahko sposobnost plačila prenesemo tudi v prihodnost.
  • Denar tedaj nastopa kot zaklad oziroma hranilec vrednosti iz enega v drugo časovno obdobje.

Metka Galič 2010/11

pla ilno sredstvo
Plačilno sredstvo
  • Denar opravlja to funkcijo, ko pride do časovnega zamika med prevzemom in plačilom blaga.
  • Nastopa kot enota mere za obljubljena prihodnja plačila.
  • Služi kot sredstvo za odplačilo dolgov.

Metka Galič 2010/11

finan na funkcija
Finančna funkcija
  • Finance in finančna funkcija so operativna dejavnost, kar pomeni, da so neposredno povezane z okoljem podjetja in z vsemi ostalimi notranjimi funkcijami (nabava, skladiščenje, prodaja, računovodstvo…)

Metka Galič 2010/11

organizacijska oblika oddelki finan ne slu be primer

oddelek za

analiziranje in

oddelek za

načrtovanje

izvajanje

tokov finančnih

sprotnega

sredstev

plačilnega

prometa

FINANČNA

blagajna

SLUŽBA

oddelek za

dolgoročno

oddelek za

financiranje

trgovanje z

vrednostnimi

listinami

Organizacijska oblika - oddelki finančne službe (primer)

Metka Galič 2010/11

finance kot znanost
Finance, kot znanost
  • V primerjavi z tehničnimi znanostmi nam finančna znanost v večini primerov ne daje povsem dokončnih odgovorov, kakršne pridobivamo pri tehničnem področju.
  • Vedno operiramo z besedo – verjetnost (vpliv inflacije, političnih razmerij, cen na trgu….)

Metka Galič 2010/11

finance kot znanost1
Finance, kot znanost
  • Finančne odločitve se nanašajo na prihodnost, ki je navadno negotova, tako nam finančna znanost lahko pomaga s smernicami samo na podlagi preteklih izkušenj, nikakor pa ne moremo predpisati pravilne odločitve. 

Metka Galič 2010/11

finance kot znanstvena umetnost
Finance kot “znanstvena umetnost”
  • Finance včasih označujejo kot »znanstveno umetnost« iz razloga, da je poleg znanja pomemben dejavnik dobrih finančnih odločitev tudi »občutek«, ki ga pridobimo z izkušnjami in je do določene mere tudi prirojen. 

Metka Galič 2010/11

pojem financ in fin upravljanja
Pojem financ in fin. upravljanja
  • Slovar tujk razlaga finance kot denarništvo, denarne posle in gospodarjenje z denarjem.
  • Denar posega v vse veje in področja tržnega gospodarstva.
  • Zato je potrebno z njim upravljati na vseh ravneh proizvodnje in storitev ter porabe realnih dobrin:
    • na ravni posameznika,
    • na ravni podjetja ali nedržavne institucije,
    • na ravni države.

Metka Galič 2010/11

podro ja financ
Področja financ
  • Ločimo tri področja financ:
    • osebne finance,
    • poslovne finance,
    • javne finance.
  • Proračun RS:
    • http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200999&stevilka=4370

Slovenske občine v številkah:

    • http://www.stat.si/doc/pub/Obcine2009/45-63.pdf

Metka Galič 2010/11

ve ravni poznavanja financ
Več ravni poznavanja financ
  • opisno poznavanje, ki se nanaša na poznavanje finančnih trgov, institucij in instrumentov,
  • teoretično poznavanje, ki daje odgovore zakaj je finančni sistem takšen kot je, in zakaj tako deluje,
  • uporabno poznavanje, kjer gre za uporabo teoretičnih odgovorov za kaj se odločiti in kako narediti, kjer imajo veliko vlogo predvsem praktične izkušnje

Metka Galič 2010/11

podro je poslovnih financ
Področje poslovnih financ
  • povezano
    • z računovodstvom
    • makro in
    • mikro ekonomijo
  • vezni element med vsemi poslovnimi področji
  • vse poslovne odločitve bodisi proizvodne, investicijske, tržne ipd. imajo na koncu finančne posledice

Metka Galič 2010/11

finan na koordinacija
Finančna koordinacija
  • Uspešno poslujoče podjetje obvladuje dobro koordinacijo med posameznimi poslovnimi deli in finančnim delom, ki pomeni pomemben prispevek k uspešnosti.
  • Slaba finančna koordinacija pa navadno pripelje k zlomu podjetja, četudi ima relativno dober proizvod, trženje in razvoj. 

Metka Galič 2010/11

investicije in financiranje
INVESTICIJE IN FINANCIRANJE

Metka Galič 2010/11

investicije in financiranje1
Investicije in financiranje

Proizvodnja izdelkov je odvisna od uporabe materialnih dobrin in storitev.

Za njihovo nabavo oziroma naročilo potrebuje podjetje finančna sredstva (denar).

  • Financiranje:pridobivanje potrebnih finančnih sredstev.
  • Investiranje:uporaba finančnih sredstev.

Metka Galič 2010/11

investicije
Investicije
  • Investiranje v ožjem pomenu: pridobivanje oziroma nakupovanje stalnih sredstev:

Metka Galič 2010/11

investicije1
Investicije
  • Kadar govorimo o investicijah v ožjem pomenu, mislimo na premoženjske dobrine, ki jih pridobimo na podlagi naložb (zgradbe, stroji, naprave in oprema, nematerialne naložbe, kot so patenti in licence ter finančne naložbe, npr. udeležbe v drugih podjetjih).

Metka Galič 2010/11

investicije2
Investicije
  • V širšem pomenu so investicije vsaka oblika uporabe denarja za podjetniško delovanje.

Zatorej so investicije tudi

    • povečanje zaloge rez. delov
    • financiranje oglaševanja
    • izobraževanje delavcev itd
    • …..

Metka Galič 2010/11

vrste investicij
Vrste investicij
  • Nove (se financirajo iz akumulacije = (nerazdeljen dobiček))
    • Prvotne
    • Razširitvene
    • Investicije zaradi racionalizacije
  • Reinvesticije (se investirajo iz amortizacije =načrtno zbiranje sredstev za zamenjavo stare opreme)

Metka Galič 2010/11

financiranje in ra unovodstvo
Financiranje in računovodstvo
  • V knjigovodstvu knjižimo pridobivanje sredstev (financiranje) vedno v dobro, investiranje (porabo sredstev) pa v breme ustreznega konta.
  • Bilanca stanja nam tako pokaže:
    • na debetni strani (v breme) strukturo investiranja –kako smo sredstva uporabili
    • na kreditni strani (v dobro) pa strukturo financiranja- od koga smo sredstva dobili.

Metka Galič 2010/11

ra unovodsko poro ilo
Računovodsko poročilo
  • Bilanca stanja
  • Izkaz poslovnega izida
  • Izkaz gibanja kapitala
  • Izkaz denarnih tokov
  • Razlagalna računovodska pojasnila

Metka Galič 2010/11

bilanca stanja in financiranje
Bilanca stanja in financiranje

Bilanca stanja izkazuje le trenutno stanje in ne pokaže, kako se lahko financiranje in investiranje spremljata na kratek rok.

Metka Galič 2010/11

izkaz poslovnega izida
Izkaz poslovnega izida

Poslovni prihodki

- Poslovni odhodki

+ Finančni prihodki

- Finančni odhodki

= Poslovni izid iz rednega delovanja

+/- drugi prihodki (odhodki)

- Davek iz dobička (+/- odloženi davki)

= čisti poslovni izid poslovnega leta

Metka Galič 2010/11

slide38
Izkaz gibanja kapitala
  • http://www.apolloplus.si/zbirke/slovenski-racunovodski-standardi/SRS27.pdf/view

Izkaz denarnih tokov

  • http://www.si-revizija.si/racunovodje/dokumenti/SRS_2006/SRS26.pdf

Metka Galič 2010/11

vra anje sredstev
Vračanje sredstev
  • Vračanje finančnih sredstev, ki je po vsebini poravnavanje obveznosti združbe, je tudi naloga finančne funkcije.
  • Če združba ne poravna obveznosti v skladu z rokom, je to eden od prvih znakov, da so se pri poslovanju združbe pojavile težave.

Metka Galič 2010/11

organizacijska oblika prepletenost z drugimi funkcijami
Organizacijska oblika - prepletenost z drugimi funkcijami
  • Službe finančne funkcije so se začele izločati iz finančno-računovodskih služb šele po letu 1976 v zvezi (interne banke).
  • To ločevanje še danes ni povsod končano.
  • Bistvo financ je v priskrbi in porabi sredstev.
  • Bistvo računovodstva pa je v evidentiranju poslovnih dogodkov, analizi in planiranju.

Metka Galič 2010/11

cilji in izidi
Cilji in izidi
  • Temeljni cilj:
    • ohranjanje plačilne sposobnosti in
    • zagotavljanje zadostne finančne podpore poslovanju združbe.
  • Izvedeni cilji:
    • gospodarnost financiranja,
    • plačilna sposobnost,
    • obvladovanje tveganj.

Metka Galič 2010/11

slide42
in…..
  • Obvladovanje odnosa med kratkoročno in dolgoročno plačilno sposobnostjo (likvidnostjo in solventnostjo) ter donosnostjo.
  • Gre za to, da tvegane naložbe prinašajo več donosa a tudi manj varnosti.
  • Odnos do tveganja je različen pri ljudeh: poznamo “ziheraše”, “gemblerje” in ljudi, ki tehtajo med donosnostjo in varnostjo.

Metka Galič 2010/11

informacijski sistem podatki ki jih zbiramo v finan ni slu bi
Informacijski sistem – podatki, ki jih zbiramo v finančni službi
  • Čista obratna sredstva ali obratni kapitalv kolikšni višini so obratna sredstva krita z obratnimi in dolgoročnimi viri sredstev.
  • Informacije o terjatvah in obveznostih.
  • Podatki o možnosti najemanja kreditov pri bankah, kreditni sposobnosti dobaviteljev in njihovih problemih, obsegu trgovanja z vrednostnicami ...

Metka Galič 2010/11

informacijski sistem kazalniki pla ilne sposobnosti
Informacijski sistem kazalniki plačilne sposobnosti
  • Hitri ali takojšnji količnik razpoložljiva denarna sredstva . zapadle obveznosti.
  • Pospešeni količnikrazpoložljiva denarna sredstva in terjatve do kupcev . zapadle obveznosti.
  • Kratkoročni količnik vsa obratna sredstva zapadle obveznosti.

Metka Galič 2010/11

finan na funkcija v podjetju
FINANČNAFUNKCIJA V PODJETJU

Metka Galič 2010/11

naloga in cilj finan ne funkcije
Naloga in cilj finančne funkcije
  • Naloga financiranja:
    • usklajevanje razpoložljivega obsega denarnih sredstev s potrebami.
  • Cilj finančne funkcije:
    • kratkoročna in dolgoročna plačilna sposobnost,
    • dolgoročna donosnost lastniškega kapitala,
    • zmanjšanje tveganj v poslovanju in
    • poslovna neodvisnost podjetja.

Metka Galič 2010/11

opredelitev temeljni pojmi
Opredelitev - temeljni pojmi
  • Kratkoročna plačilna sposobnost (LIKVIDNOST) začetno stanje denarja + prejemki > izdatki
  • Dolgoročna plačilna sposobnost(SOLVENTNOST)dolgoročna zmožnost sprotnega poravnavanja zapadlih obveznosti
  • UNOVČLJIVOSTnedenarnih oblik sredstev

Metka Galič 2010/11

povezanost z drugimi funkcijami
Povezanost z drugimi funkcijami
  • Finančna funkcija je povezana z vsemi ostalimi funkcijami podjetja:
    • operativno (DNEVNO)z nabavno in prodajno funkcijo,
    • operativno (MESEČNO)s proizvajalno in kadrovsko funkcijo,
    • strateško (DOLGOROČNO)z naložbeno-tehnično funkcijo.

Metka Galič 2010/11

politika in strategija
Politika in strategija
  • Finančnanačela:
    • VARNOST NALOŽB,
    • DONOSNOST NALOŽB in
    • PLAČILNA SPOSOBNOST.

Metka Galič 2010/11

dol ni ki in lastni ki kapital
DOLŽNIŠKI IN LASTNIŠKI KAPITAL
  • Temeljna strateška odločitev = razmerje med lastniškim in dolžniškim kapitalom.
    • Kaj financirati z lastniškim in kaj ter koliko uporabiti tujega kapitala?
    • Laverage efekt – splača se financirati z dolžniškim kapitalom, če je rentabilnost tujega kapitala večja od stroškov financiranja.

Metka Galič 2010/11

naloge
Naloge

Kroženje sredstev v poslovnem procesu

Pridobivanje

finančnih sredstev

Naložbenje

finančnih sredstev

Vračanje

finančnih sredstev

Metka Galič 2010/11

kro enje sredstev pregled
Kroženje sredstev - pregled
  • Temeljna sprotna naloga finančne funkcije je poravnavanje zapadlih obveznosti združbe.
  • Pomen dolgo in kratkoročnega načrtovanja tokov finančnih sredstev.

Metka Galič 2010/11

kro enje sredstev pregled1
Kroženje sredstev - pregled
  • Združba uporablja razpoložljiva lastna sredstva ali pa priskrbi dodatna sredstva iz notranjih in zunanjih virov.
  • Finančna sredstva uporabimo v skladu z načrtom nabave prvin poslovnega procesa.
    • Izdatki# odtoki
    • prejemki # pritoki.

Metka Galič 2010/11

kro enje sredstev terjatve iz poslovanja
Kroženje sredstev - terjatve iz poslovanja
  • Pri prodaji se pojavijo terjatve. Združba mora poskrbeti za unovčenje teh terjatev.
  • Za izterljivost terjatev do kupcev poslovnih učinkov so v prvi vrsti zadolženi odgovorni nosilci prodajne funkcije.
  • Z dobljenim denarjem od prodaje je omogočena naslednja stopnja poslovnega procesa, to je vračanje sredstev virom financiranja.

Metka Galič 2010/11

slide55
NOTRANJI VIRI

FINANCIRANJA

Metka Galič 2010/11

pridobivanje finan nih sredstev notranji viri
Pridobivanje finančnih sredstev - notranji viri
  • Dobiček.
  • Amortizacija.
  • Ostali notranji viri financiranja:
    • racionalizacija
    • sprememba oblik premoženja
    • raznaložbenje ali dezinvestiranje.

Metka Galič 2010/11

dobi ek kot notranji vir financiranja
Dobiček, kot notranji vir financiranja
  • Dobiček je razviden iz izkaza poslovnega izida in kaže rezultat poslovanja.
    • Del dobička je namenjen za delež – nagrado vsem, ki so sodelovali pri ustvarjanju (del plače - stimulacija, nagrade, dividende).
    • Drugi del je akumulacija, ki jo lahko uporabimo za financiranje.
  • Razporejanje dobička je stvar politike podjetja (vpliv davčnih obremenitev)
  • http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200314&stevilka=570

Metka Galič 2010/11

financiranje iz amortizacije
Financiranje iz amortizacije
  • Amortiziranje = načrtno zbiranje sredstev za nakup izrabljenih ali zastarelih poslovnih sredstev.
  • Poznamo več vrst amortizacije
    • Časovna (v določenem času)
    • Funkcionalna (po določenem obsegu poslovanja)
    • Tehnična(zaradi tehnološkega razvoja obstoječa sredstva zastarajo in smo nekonkurenčni)

Metka Galič 2010/11

drugi viri notranjega financiranja
Drugi viri notranjega financiranja
  • racionalizacijaprocesa ustvarjanja poslovnih učinkov,
  • financiranje s spremembo oblik premoženja(sprememba osnovnih v obratna sredstva),
  • raznaložbenjeali dezinvestiranje.

Metka Galič 2010/11

zunanji viri financiranja
ZUNANJI VIRI FINANCIRANJA

Metka Galič 2010/11

vrste zunanjih virov financiranje
Vrste zunanjih virov financiranje

1. Lastniško financiranje – naložbe v kapital podjetij.

2. Dolžniško financiranje – kreditiranje podjetij.

3. Nepovratno financiranje – subvencije, dotacije, zmanjšanje oz. odpis obveznosti.

4. Financiranje z uporabo tujih sredstev in monetizacijo lastnih - najem in prodaja.

5. Financiranje s pogojnimi obveznostmi – jamstva drugih oseb za obveznosti podjetja.

Metka Galič 2010/11

lastni ko financiranje nalo be v kapital podjetij
Lastniško financiranje – naložbe v kapital podjetij.

Načina:

a) neposredno vplačilo kapitalskih vložkov;

b) posredno vplačilo kapitalskih vložkov.

Metka Galič 2010/11

a neposredno vpla ilo kapitalskih vlo kov
a) neposredno vplačilo kapitalskih vložkov

Neposredno vplačilo kapitalskih vložkov je lahko v denarju na TRR podjetij ali s predajo stvarnih kapitalskih vložkov – nedenarnih sredstev podjetju (plačilo poslovnih deležev d.o.o., k.d., knjiženje na lastniški račun s.p. itd.).

Viri vlagateljev so lahko

  • lastni prihranki in/ali
  • kredit in/ali
  • stvari vlagatelja ali skrbnika njegovega kapitala.

Metka Galič 2010/11

b posredno vpla ilo kapitalskih vlo kov
b) posredno vplačilo kapitalskih vložkov

Posredno vplačevanje kapitala delniških družb se dogaja predvsem z nakupom prve (primarne) izdaje delnic na borzivrednostnih papirjev.

Metka Galič 2010/11

dol ni ko financiranje kreditiranje podjetij
Dolžniško financiranje – kreditiranje podjetij.

Načina:

a) neposredno kreditiranje;

b) kreditiranje s posredovanjem borze VP.

Metka Galič 2010/11

neposredno kreditiranje
Neposredno kreditiranje

Podjetja neposredno kreditirajo predvsem banke, dobavitelji, lastniki in javne ustanove.

Kreditiranje je lahko:

  • namensko (npr. investicije) in nenamensko, likvidnostno (npr. kontokorentni krediti),
  • kratkoročno, dolgoročno,
  • finančno, blagovno,
  • z zavarovanjem plačila ali brez njega ipd.

Metka Galič 2010/11

kreditiranje s posredovanjem borze vp
Kreditiranje s posredovanjem borze VP

Prodaja prve izdaje dolžniških vrednostnih papirjev, zlasti obveznic velikih podjetij in bank, na borzi vrednostnih papirjev ipd.

Metka Galič 2010/11

nepovratno financiranje
Nepovratno financiranje

Vrste:

a) subvencije;

b) dotacije;

c) zmanjšanje oz. odpis obveznosti.

Metka Galič 2010/11

subvencije
Subvencije

Občine, pokrajine, države in njihove zveze praviloma preko t.i. javnih ustanov:

  • dajejo podjetjem subvencije zlasti za naložbe v:
    • raziskovanja,
    • razvoj,
    • osvajanje trgov,
    • tehnologijo in opremo ali pa
  • subvencionirajo stroške njihovega poslovanja
    • z nizkimi cenami najema zemljišč, stavb, infrastrukturnih priključkov itd.

Metka Galič 2010/11

subvencije1
Subvencije
  • Namen je običajno izboljšanje konkurenčnosti podjetij in povečano zaposlovanje državljanov, za kar se morajo podjetja zavezati z odplačno pogodbo.
  • Kašni so aktualni ukrepi vlade RS?

Metka Galič 2010/11

dotacije
Dotacije

Tudi dotacije (darila) podjetjem dajejo predvsem javne ustanove, vendar običajno zaradi preteklih zaslug, zato podjetja niso zavezana z odplačno pogodbo.

Metka Galič 2010/11

zmanj anje oz odpis obveznosti
Zmanjšanje oz. odpis obveznosti

Zmanjšanje oz. odpis obveznosti je značilen zunanji vir financiranja poslovanja za podjetja, ki razglasijo prisilno poravnavo in izsilijo od upnikov »popuste«.

V RS je možen tudi osebni stečaj.

Metka Galič 2010/11

financiranje z uporabo tujih sredstev in monetizacijo lastnih
Financiranje z uporabo tujih sredstev in monetizacijo lastnih –

Vrsti:

a) najem nedenarnih sredstev;

b) prodaja nedenarnih sredstev(monetizacija).

Metka Galič 2010/11

najem nedenarnih sredstev
Najem nedenarnih sredstev
  • stvarni najem zemljišč, stavb oz. poslovnih prostorov, opreme ipd.;
  • finančni najem (leasing): del lastniških upravičenj in obveznosti glede stvari, ki so predmet finančnega najema, preide na najemnika.

Metka Galič 2010/11

prodaja nedenarnih sredstev monetizacija
Prodaja nedenarnih sredstev(monetizacija)

Prodaja kateregakoli nepotrebnega sredstva za denar - praviloma gre za prodajo terjatev (prodajo kredita kupcu).

Metka Galič 2010/11

prodaja nedenarnih sredstev monetizacija1
Prodaja nedenarnih sredstev(monetizacija)

Prodaja terjatev:

  • praviloma kratkoročnih = faktoring;
  • srednjeročnih in dolgoročnih, vendar samo do tujine in z odstopom od regresne pravice = forfetiranje.

Metka Galič 2010/11

faktoring
Faktoring
  • Podjetje proda svoje (zanj težje izterljive) terjatve podjetju, ki se pretežno ukvarja z izterjavo oz. unovčenjem (monetizacijo).
  • Faktoring podjetje “zasluži” z razliko med nakupno in prodajno ceno terjatve.
  • Podjetje, ki proda terjatev pa se “reši” obveznosti izterjave in se zato raje odpove delu terjatve.
  • Riziko za monetizacijo nosi faktoring podjetje.

Metka Galič 2010/11

forfetiranje pomen
Forfetiranje - pomen
  • Odkup terjatve- forfetiranje- pomeni predčasni odkup srednjeročne terjatve ob dogovorjenem diskontu brez regresne pravice do prodajalca terjatve, če dolžnik ne bi izpolnil svoje plačilne obveznosti.

Metka Galič 2010/11

forfetiranje pogoji tveganje in namen
Forfetiranje – pogoji, tveganje in namen
  • Terjatev mora biti izražena v konvertibilni valuti, diskont pa v odvisnosti od obrestne mere, kar pa je pomembno od kreditnega ratinga države, kjer je terjatev.
  • Pri odkupu smo izpostavljeni tveganju, in sicer:
    • političnemu in
    • komercialnemu
  • Odkup se je razvil zaradi investicijskih in uvoznih potreb.

Metka Galič 2010/11

forfetiranje sodelujo i
Forfetiranje - sodelujoči

Vključuje 5 oseb;

  • uvoznik,
  • izvoznik,
  • uvoznikova banka,
  • forfeting (oddelek velikih bank) in
  • investitor (ki kupi terjatvo).

Metka Galič 2010/11

forfetiranje potek
Forfetiranje -potek

1. Uvoznik in izvoznik se dogovorita o obsegu in vrednosti dobav.

2. Izvoznik dobi soglasje forfeterja za financiranje po dogovorjeni stopnji.

3. Uvoznik sprejme obveznost za plačilo (npr. z menico) banka jih avalira, avalirane menice prejme izvoznik.

4. Forfeter odkupi celotni paket menic, izvoznik prejme dogovorjeni znesek zmanjšan za diskont.

5. Forfeter proda posamezne menice različnim investitorjem.

6. Ob zapadlosti menic se upniki poplačajo pri uvozniku ali njegovi banki, če ne je plačnik forfeter.

Metka Galič 2010/11

forfetiranje prednosti za izvoznika
Forfetiranje – prednosti za izvoznika
  • Forfetiranje nudi izvozniku prednost, saj:
    • ne zahteva zavarovanja kredita,
    • ni likvidnostnih težav,
    • krepi se izvoznikova kreditna sposobnost,
    • pokrije se znesek terjatve,
    • ni tečajnega tveganja.

Metka Galič 2010/11

razlika med forfetingom in faktoringom
Razlika med forfetingom in faktoringom
  • Razlika od faktoringa je v tem, da gre pri forfetingu za srednjeročno oziroma dolgoročno financiranje in za prvovrstne terjatve.
  • Pri forfetingu poznamo celotno vrednost in forfeter prevzame točno določen znesek.
  • Pri faktoringu se kreditira potrošno blago.

Metka Galič 2010/11

financiranje s pogojnimi obveznostmi
Financiranje s pogojnimi obveznostmi
  • Pogojne obveznosti so jamstva drugih oseb (npr. bank, zavarovalnic, javnih ustanov) za plačilo dejanskih obveznosti podjetja.
  • Z njimi podjetje nadomesti lasten denar oz. pridobi kredit z obljubo nadomestnega plačila nekoga drugega.
  • Če se jamstvo uresniči, nastane»izsiljen« kredit.

Metka Galič 2010/11

najbolj pogoste oblike jamstev
Najbolj pogoste oblike jamstev
  • finančne garancije;
  • nepokriti akreditivi (kupec nima kritja na računu, ko banka izplača njegov dolg), zlasti dokumentarni;
  • menični avali.

Metka Galič 2010/11

pridobivanje finan nih sredstev zunanji viri
Pridobivanje finančnih sredstev - zunanji viri
  • Zunanji viri finančnih sredstev so lastniški in dolžniški:
    • kapitalski vložki ali lastniške vloge,
    • krediti ali obveznosti (upniške vloge),
    • rizični ali tvegani kapital,
    • darila (ali donacije) ter
    • posebne zunanje oblike financiranja (leasing).

Metka Galič 2010/11

kreditiranje

KREDITIRANJE

Metka Galič 2010/11

vrste financiranja
Vrste financiranja
  • Po dajalcu kapitala
    • Lastno(uporaba lastnega kapitala)
    • Tuje (pridobivanje tujega kapitala)
  • Po izvoru kapitala
    • Zunanje (pridobivanje kapitala zunaj podjetja)
    • Notranje
      • samofinanciranje iz dobička,
      • financiranje s spremembno namembnosti sredstev,
      • financiranje iz rezerv ali
      • financiranje iz predvidenih obveznosti)

Metka Galič 2010/11

kreditiranje1
Kreditiranje
  • O kreditih govorimo tedaj, ko se denarni storitvi časovno razhajata. Prvi pogodbeni partner (posojilodajalec, kreditor, upnik) daje denarno storitev prej, drugi pogodbeni partner (posojilojemalec, kreditojemalec, dolžnik, debitor), pa izpolni svojo denarno storitev kasneje.

Metka Galič 2010/11

kreditna pogodba
Kreditna pogodba
  • Tako kot tudi prodajna pogodba, je tudi kreditna pogodba soglasna (sporazumna) izjava volje, ki je lahko izražena izrecno (pisno, ustno, ali s sklepnico) ali pa molče.
  • Kreditna pogodba: ureja kreditna razmerja (kredit). Kredite lahko razdelimo na številne načine in po različnih kriterijih. Prikazuje jih spodnja preglednica

Metka Galič 2010/11

vrste kreditnih poslov
Vrste kreditnih poslov
  • efektivni kredit:
    • gotovina,
    • dobave vseh vrst,
    • denarne storitve
  • eventualni kredit:
    • kredit z avalom (garancija),
    • kredit z akceptnim nalogom

Metka Galič 2010/11

udele enci kreditnih poslov
Kreditor (upnik):

javni zavodi,

zasebna podjetja: banke in hranilnice, dobavitelji in kupci

zasebnik

Kreditojemalec (dolžnik):

javni zavodi

zasebna podjetja

gospodinjstva

Udeleženci kreditnih poslov

Metka Galič 2010/11

namen in na in izkori enja kred
NAMEN:

investicije

obratna sredstva

premostitev

poraba dobrin

NAČIN:

enkratno kreditiranje (posojilo)

obnavljajoče se kreditiranje (kontokorentni kredit)

Namen in način izkoriščenja kred

Metka Galič 2010/11

trajanje kredita
Trajanje kredita:
  • kratkoročno (do enega leta)
  • srednjeročno ( od enega leta pa vse do pet let)
  • dolgoročno (nad 5 let)

Metka Galič 2010/11

vrste zavarovanja kredita
Pretežno osebno:

a) zaupanje,

b) poroštvo,

c) odstop terjatev,

d) menični diskont

Stvarno:

a) lombard (zaustavitev premičnine ali vrednostnih papirjev),

b) hipoteka (zastavitev nepremičnin), posebne oblike

Vrste zavarovanja kredita:

Metka Galič 2010/11

osebno zavarovanje
Osebno zavarovanje
  • Kredit je zavarovan samo z izjavo plačilne volje in s plačilno sposobnostjo posojilojemalca oz: tretjih oseb-poroki.
  • Poroki se obvežejo, da jamčijo skupaj z dolžnikom. To poroštvo je lahko odgovorno na tri načine:
  • Delno poroštvo
  • Enostavno ali subsidiarno poroštvo
  • Popolno ali solidarno poroštvo

Metka Galič 2010/11

tri vrste poro tva
Tri vrste poroštva

Delno poroštvo; porok jamči le za tisti del dolga, ki ga upnik kljub vsem izvensodnim in sodnim možnostim (vključno z izvržbo) ni mogel izterjati od dolžnika.

Enostavno ali subsidiarno poroštvo; upnik mora najprej opomniti dolžnika in če ta ne plača, lahko zahteva od poroka, da poravna dolg.

Popolno ali solidarno poroštvo; porok se obveže, da bo porok in plačnik. Upnik lahko izbira, od koga bo najprej terjal plačilo. V praksi je uveljavljeno načelo, da upnik opomni najprej glavnega dolžnika.

Metka Galič 2010/11

posebne oblike stvarnega zavarovanja
Posebne oblike stvarnega zavarovanja
  • Izročitev stvari: Posojilojemalec izroči premičnine posojilodajalcu v zaupniško upravljanje, kar pomeni da jih lahko še uporablja in z njimi posluje.
  • Pridržek lastninske pravice: Prodana stvar na kredit ostane last prodajalca, dokler dolžnik ne odplača kredita v celoti.

Metka Galič 2010/11

stro ki kredita
Ob najemu:

Strošek odobritve

Strošek zavarovanja

Strošek interkalarnih obresti*

(*obresti za čas koriščenja kredita - za dni pred vstopom v nov mesec – bolje je najeti kredit zadnje dni v mesecu)

Tekoči stroški:

Obresti

Provizije

Pristojbine

Stroški kredita:

Metka Galič 2010/11

bruto in neto obrestna mera
Bruto in neto obrestna mera
  • Banke zaračunavajo poleg debetnih obresti pogosto tudi provizijo in druge pristojbine, ki skupaj povečujejo stroške kredita. Skupni stroški so bruto obrestna mera.
  • Nekatere banke ponujajo neto obrestne mere, ki vsebuje le debetne obresti. Provizij in pristojbin ne omenjajo, zato je treba paziti in zahtevati popolne podatke za pravilno odločitev.

Metka Galič 2010/11

debetne obresti
Debetne obresti

Večji partnerji se lahko za višino debetnih obresti posebej dogovarjajo. Obrestna mera je odvisna od:

  • bonitete (poslovne uspešnosti) dolžnika,
  • ponujenega zavarovanja in varnosti,
  • višine in časa kreditiranja.

Klavzula o spremenljivi obrestni meri daje banki pravico do spreminjanja obrestne mere, predvsem, če se spreminja eskontna obrestna mera Banke Slovenije.

Metka Galič 2010/11

eskontna obrestna mera bs
Eskontna obrestna mera BS
  • Gre za obrestno mero za posojila centralne banke poslovnim bankam.
  • Z višino eskontne obrestne mere centralna banka uravnava količino denarja v obtoku in s tem lahko vpliva na inflacijo ter ostala gospodarska gibanja(vpliva na povpraševanje, na zaposlenost, na gospodarsko rast..)

Metka Galič 2010/11

izra uni obresti
Izračuni obresti
  • Navadni (le od glavnice)
  • Obrestno obrestni (obresti od obrasti)
  • Dekurzivni (za nazaj)
  • Anticipativni (v naprej)
  • Relativni (letno obrestno mero delimo in dobimo izpodletno – za krajše obdobje)
  • Konformni (letni obrestovalni faktor korenimo in dobimo izpodletni obrestovalni faktor)

Metka Galič 2010/11

provizije
Provizije
  • Odobritvena provizija (zlasti pri odobritvi posojil)
  • Razpolagalna provizija (pri obnavljajočih se kreditih)
  • Kreditna provizija (pri izrabi kreditnega limita)
  • Provizija za prekoračitve (pri prekoračitvi kreditnega limita)
  • Provizija od prometa (pri večjem obsegu poslovanja)

Metka Galič 2010/11

provizije so velik stro ek
Provizije so velik strošek

Provizije ne zaračunavamo letno ampak za krajša obdobja, zato njihovo višino pogosto podcenjujemo.

Tudi provizija, ki se nanaša na celoten odobritveni kredit, lahko dejanske stroške kredita bistveno poveča, saj pogosto podjetja ne izkoristijo kredita od odobrenega kredita.

Metka Galič 2010/11

vrste kreditov
Kontokorentni

Menični

Lombardni

Cesijski in

Factoring

Hipotekarni

Akceptni

Avalni

Dobaviteljev

Kupčev

Vrste kreditov

Metka Galič 2010/11

kontokorentni kredit
Kontokorentni kredit
  • storitev banke in hranilnice je gotovina
  • kredit se obnavlja
  • čas kreditiranja je zakonsko kratkoročni, ekonomsko pa srednje ali dolgoročni
  • uporablja se za obratna sredstva in premostitve, za financiranje zalog blaga
  • zavaruje se lahko različno; z menico, blagom, poroštvom..
  • določen je obseg (limit) kredita, ki ga lahko obnavljajoče se črpamo
  • stroški tega kredita so debetne obresti, kreditna provizija, prekoračitvena provizija, provizija do prometa

Metka Galič 2010/11

meni ni kredit
Menični kredit
  • storitev banke in hranilnice je gotovina
  • kredit se obnavlja
  • čas kreditiranja je kratkoročni
  • uporablja se za financiranje prodaje
  • zavaruje se lahko z menico
  • posojilodajalec izroči banki menico pred njeno dospelostjo. Ta odobri menično vsoto zmanjšano za obresti, provizijo in stroške na posojilojemalčev račun. (diskontiranje menice)

Metka Galič 2010/11

lombardni kredit
Lombardni kredit
  • storitev banke in hranilnice je gotovina
  • kredit je lahko enkratni ali obnavljajoči se
  • čas kreditiranja je kratkoročni
  • uporablja se za obratna sredstva in premostitev
  • zavaruje se lahko premičninami, vrednostnimi papirji, plemenitimi kovinami

Metka Galič 2010/11

cesijski kredit in factoring
Cesijski kredit in factoring
  • storitev banke in hranilnice je gotovina
  • kredit se obnavlja
  • čas kreditiranja je kratkoročni
  • uporablja se za financiranje prodaje
  • zavaruje se s prenosom terjatev
  • factoring pomen nadaljnjo razvojno stopnjo cesijskih kreditov – vključi izterjavo in garancijo za izplačilo
  • kreditojemalec odstopi svoje terjatve banki, ki mu odobri kredit

Metka Galič 2010/11

hipotekarni kredit
Hipotekarni kredit
  • storitev banke in hranilnice je gotovina
  • kredit je enkratni in se ne obnavlja
  • čas kreditiranja je dolgoročni
  • uporablja se za investicije v ožjem pomenu in stanovanjsko gradnjo
  • zavaruje se z zgradbami in zemljišči
  • vpiše se v zemljiško knjigo (list C - bremenski list)

Metka Galič 2010/11

akceptni kredit
Akceptni kredit
  • storitev banke in hranilnice je akcept ali menica
  • kredit je lahko enkratni ali obnavljajoči se
  • čas kreditiranja je kratkoročni
  • uporablja se za zalogo blaga
  • zavarovanje je lahko različno
  • posojilojemalec trasira menico na banko; banka menico akceptira
  • posojilojemalec se zavezuje da bo banki, ki mu je omogočila najem posojila,

Metka Galič 2010/11

avalni kredit
Avalni kredit
  • storitev banke in hranilnice je poroštvo in garancija
  • kredit je lahko enkratni ali obnavljajoči se
  • čas kreditiranja je lahko kratkoročni, srednjeročni ali dolgoročni
  • uporablja lahko za carino, voznino, nabavo…
  • zavaruje se lahko različno
  • banka je pripravljena jamčiti za obstoječe ali prihodnje obveznosti svoje stranke (komitenta)

Metka Galič 2010/11

dobaviteljev kredit
Dobaviteljev kredit
  • blagovni kredit, posojilo z investicijske namene
  • storitev banke in hranilnice je blago ali denar
  • kredit je lahko enkratni ali obnavljajoči se
  • čas kreditiranja je lahko kratkoročni ali srednjeročni
  • uporablja se za zalogo blaga in investicije
  • zavaruje se lahko s pridržkom lastninske pravice

Metka Galič 2010/11

kup ev kredit
Kupčev kredit
  • avans in vnaprejšnje plačilo, posojilo za investicije
  • storitev banke in hranilnice je denar
  • kredit je enkratni
  • čas kreditiranja je lahko kratkoročni in srednje ali dolgoročni
  • uporablja se za nabavo in investicije
  • zavaruje se različno

Metka Galič 2010/11

nalo be
NALOŽBE

Metka Galič 2010/11

nalo benje finan nih sredstev
Naložbenje finančnih sredstev
  • Obratna sredstva
  • Osnovna sredstva
  • Finančne naložbe
    • V depozite
    • V vrednostne papirje
    • V plemenite kovine
    • V druga podjetja
    • ….

Metka Galič 2010/11

nalo benje finan nih sredstev obratna sredstva
Naložbenje finančnih sredstev - obratna sredstva
  • Pomembna naloga finančne funkcije je tudi skrb za naložbe finančnih sredstev.
  • Naložbe v obratna sredstva (zaloge); njihova višina in sestava je odvisna od:
    • dejavnosti združbe,
    • obsega dejavnosti,
    • vrst stroškov,
    • usklajenosti obsega proizvodnje z možnostmi prodaje,
    • organizacije skladišč;

Metka Galič 2010/11

nalo benje finan nih sredstev osnovna sredstva
Naložbenje finančnih sredstev - osnovna sredstva
  • Cilj naložb v osnovna sredstva:
    • znižanje stroškov poslovanja,
    • izboljšanje kakovosti,
    • razširitve razpoložljivih zmogljivosti in
    • zamenjava izrabljenih delovnih sredstev z novimi.

Metka Galič 2010/11

nalo benje finan nih sredstev finan ne nalo be
Naložbenje finančnih sredstev - finančne naložbe
  • Presežke denarja naložimo v finančne naložbe.
  • Oblike finančnih naložb so naslednje:
    • denar in denarni nadomestki (menice),
    • depoziti v bankah,
    • krediti,
    • kapitalski vložki in
    • različne vrste vrednostnic (vrednostni papirji).

Metka Galič 2010/11

vrste nalo b
Vrste naložb

1. Naložbe z nominalno trdno vrednostjo:- hranilne vloge, - vloge življenjskega zavarovanja - naložbe v upniške vrednostne papirje

2. Naložbe v stvarno premoženje:- lastniški vrednostni papirji- nepremičnine- premični predmeti

Metka Galič 2010/11

nalo be1
Naložbe

Investitor pričakuje:

  • varnost denarne vrednosti (npr.: pri plemenitih kovinah),
  • porast vrednosti (npr.: pri zemljiščih),
  • tekoči donos (npr.: pri delnicah, hišah…)

Metka Galič 2010/11

kriteriji pri kapitalskih nalo bah
Kriteriji pri kapitalskih naložbah:
  • rentabilnost(donos denarne in kapitalske naložbe v primerjavi z vloženim kapitalom; nanjo vplivajo tekoči donosi in porast vrednosti)
  • varnost (tveganje zaradi zmanjšanja vrednosti - inflacija; valutno tveganje)
  • ohranjanje vrednosti (se lahko kaže kot del varnosti ali rentabilnosti)
  • likvidnost (plačilna sposobnost, prednost naložbam, ki se lahko vračajo v denarju)
  • mobilnost (prenosnost premoženja, lažje prenašamo delnice, obveznice, kot premično premoženje)

Metka Galič 2010/11

nalo be z nominalno trdno vrednostjo
Naložbe z nominalno trdno vrednostjo:
  • hranilne vloge,
  • vloge življenjskega zavarovanja in
  • naložbe v upniške vrednostne papirje so oblike varčevanja z nominalno trdo vrednostjo.

To pomeni, da je vrednost naložbe vezana na nominalno vrednost.

Metka Galič 2010/11

nalo be z nominalno trdno vrednostjo1
Naložbe z nominalno trdno vrednostjo:

Prednosti:

  • so likvidne (lahko jih odtujimo oz. dvignemo z računa)
  • so varne (kadar gre za naložbe pri velikih finančnih ustanovah)
  • so deljive (lahko prihranimo tudi majhne zneske)
  • donos je v glavnem poznan (predvsem v obliki obresti)
  • svetovanje finančnih ustanov je nevtralno (te oblike varčevanja so primerne tudi za manj obveščene vlagatelje)

Metka Galič 2010/11

nalo be z nominalno trdno vrednostjo2
Naložbe z nominalno trdno vrednostjo:
  • Slabosti:
  • tvegamo izgubo denarne vrednosti (v času velike inflacije je zmanjšanje vrednosti denarja marsikdaj večje od donosa teh naložbenih oblik - zato ni donosa, zraven pa se zmanjšuje še vrednost)
  • Pri tujih obveznicah upoštevamo:
    • razliko med nakupnim deviznim tečajem pri nakupu in prodajnim deviznim tečajem pri prodaji
    • nihanje deviznega tečaja
    • višje stroške pri nakupu in prodaji
    • polna obdavčitev

Metka Galič 2010/11

nalo be v stvarno premo enje
Naložbe v stvarno premoženje:
  • Razlikujemo naložbe:
  • - v stvarno premoženje v ožjem smislu: - nepremičnine - plemenite kovine in dragi kamni - poštne znamke - starine- v vrednostne papirje, ki izkazujejo delež v stvarnem premoženju: - delnice - deleži v investicijskih skladih, ki pretežno investirajo v stvarno premoženje)

Metka Galič 2010/11

nalo be v lastni ke vrednostne papirje
Naložbe v lastniške vrednostne papirje:

Prednosti:

  • tveganje izgube denarne vrednosti je manjše kot pri naložbah z nominalno trdno vrednostjo.

Slabosti:

  • tečajno tveganje je večje, ker je tečaj odvisen od splošnih gospodarskih razmer in od posebnega položaja podjetja
  • kratkoročno je pogosto manjša likvidnost, saj so tečaji često kratkoročno nižji in jih zato lahko prodajamo samo z izgubo
  • potrebno je večje poznavanje stvari

Metka Galič 2010/11

nalo be v nepremi nine in premi ne predmete
Naložbe v nepremičnine in premične predmete
  • Pri naložbah v stvarno premoženje pričakuje investitor: - varnost denarne vrednosti (npr.: pri plemenitih kovinah), - porast vrednosti (npr.: pri zemljiščih), - tekoči donos (npr.: pri delnicah, hišah…)

Metka Galič 2010/11

pri nalo bah v stvarno premo enje pri akuje investitor
Pri naložbah v stvarno premoženje pričakuje investitor:
  • - varnost denarne vrednosti (npr.: pri plemenitih kovinah), - porast vrednosti (npr.: pri zemljiščih), - tekoči donos (npr.: pri delnicah, hišah…)

Metka Galič 2010/11

nepremi nine
Nepremičnine

Kriteriji za nakup nepremičnin:- lokacija (v mestnem središču ali na obrobju mesta)- infrastruktura (prometne povezave, možnosti nakupa in parkiranje, okolje, hrup, smrad…)- kakovost gradnje (betonski finalni deli ali opečna gradnja, zvočna izolacija, sistem ogrevanja…)

Metka Galič 2010/11

vrste nepremi nin 1 zemlji a
Vrste nepremičnin:1. zemljišča
  • pri nakupu nastajajo stroški (davki, notarski stroški…)
  • potrebno je mnogo denarja
  • prodaja po delih je težavna oz. nemogoč
  • pri prodaji v časovni stiski so možne izgube premoženja

+ pri rastočem številu prebivalstva se povečuje njihova vrednost

Metka Galič 2010/11

vrste nepremi nin 2 stavbe in stanovanja
Vrste nepremičnin:2. stavbe in stanovanja
  • stavbo je treba vzdrževati- ne ustreza vsakemu uporabniku enako- veliko časa porabimo za administrativna dela
  • lastniška stanovanja:

+ lastnik stanovanja prosto razpolaga s svojim stanovanjem+ stanovanje lahko po delih ali v celoti oddaja v najem+ za najemnino se svobodno dogovarja+ svoje stanovanje lahko zastavi

Metka Galič 2010/11

vrste nepremi nin 3 nepremi ninski skladi
Vrste nepremičnin:3. nepremičninski skladi

+ razpršitev tveganja

+ strokovno poslovodstvo skrbi za opravila v zvezi z upravljanjem

+ manjši kapitalski vložek

+ enostavna likvidacija deležev

Metka Galič 2010/11

nalo be v premi ne predmete
Naložbe v premične predmete
  • Plemenite kovine (zlato, platina in srebro, vrednostni papirji plemenitih kovin): + nikoli povsem ne izgubijo vrednosti + cena je vselej določljiva + so lahko prenosljive - cene močno nihajo - donosi so možni le pri porastu vrednosti
  • Dragi kamni (diamanti): kakovost je določena s "4 C": barva (color), čistina (clarity), teža (carat), brus (cut)
  • Drugi premični predmeti (znamke, stari kovanci, slike, starine (kozarci, pohištvo, vaze…) …

Metka Galič 2010/11

obveznice
Obveznice
  • so potrdila za posojila, ki jih najamejo veliki dolžniki z dovoljenjem države pod pogoji, ki jih sami določijo, in sicer tako, da izdajo potrdila o delnih zadolžitvah.
  • Dolžniki (izdajatelji) so lahko:

- država- občine- velika podjetja

Metka Galič 2010/11

obveznice1
Obveznice
  • Izdajatelj se obvezuje, da bo upniku dajal obresti in odplačal posojilo najpozneje do dogovorjenega roka.
  • Upnik lahko vpiše obveznico pri izdaji ali jo dobi pozneje od lastnika, jo ima pri sebi do dospelosti, ali jo pred tem proda drugemu, lahko pa jo tudi zastavi (lombardno posojilo).

Metka Galič 2010/11

obveznice2
Obveznice
  • Pomembna določila pri obveznici so:
    • rok trajanja in odplačilo
    • tečaj pri izdaji in ob dospelosti
    • obrestovanje
    • jamstvo

Metka Galič 2010/11

zastavni list oz hipotekarne obveznice
Zastavni list oz. hipotekarne obveznice

Izdajajo jih hipotekarne banke, ki pridobljena sredstva na podlagi zastavnih listov uporabljajo samo za hipotekarna posojila in posojila občinam za urejanje komunalne infrastrukture.

So ena najbolj varnih naložb.

Metka Galič 2010/11

delnice
Delnice
  • Delnice so lastniški vrednostni papirji, ki izkazujejo solastništvo v podjetju, organiziranem kot delniška družba (d.d.).
  • Osnovni ali delniški kapital delniške družbe je razdeljen na delnice.

Metka Galič 2010/11

delnice na in pridobitve
Delnice – način pridobitve
  • Delnice se lahko pridobivajo na naslednje načine:

- pridobitev delnic kot ustanovitelj delniške družbe

- vpis delnic (javna subskripcija)

  • nakup delnic obstoječega podjetja

http://www.finance.si/237110/LJSE_Promet_je_nizek_te%E8aji_pa_rastejo

Metka Galič 2010/11

delnice pravice delni arjev
Delnice – pravice delničarjev
  • glasovalna pravica na skupščini delničarje
  • pravica do dela dobička (dividenda - odvisna od doseženega dobička in od razdelitve)
  • pravica do prednostnega nakupa delnic novih izdaj
  • pravica do ustreznega dela preostalega premoženja po likvidaciji ali stečaju delniške družbe

Metka Galič 2010/11

delnice prenos in cena
Delnice – prenos in cena
  • Delnice se lahko prenašajo, kot imetniške in imenske delnice, brezoblično, prenašajo pa se tudi na podlagi plačila (nakup - prodaja).
  • Ceno delnice označujemo kot tečaj, le ta pa je odvisen od:
    • politike rezerv,
    • višine dividend,
    • od ocene gospodarskih razmer in prihodnjih dodatnih odnosov ter
    • od političnih razmer.

Metka Galič 2010/11

borze
BORZE

Metka Galič 2010/11

borze in borzno poslovanje
Borze in borzno poslovanje
  • Borze so redna srečanja trgovcev, ki poslujejo z nenavzočim blagom, vrednostnimi papirji, devizami in storitvami, ki pomagajo trgovini da bi posle sklenili in/ali bi zamenjali informacije o tržnih razmerah.

Metka Galič 2010/11

vrste borz
Vrste borz
  • Borze vrednostnih papirjev
  • Devizne borze
  • Blagovne borze
  • Druge borze (za prevozne storitve, zavarovanje in drugo)

Metka Galič 2010/11

zna ilnosti borznega poslovanja
Značilnosti borznega poslovanja
  • Nakup oz. prodaja večjih količin
  • Nakup na osnovi vzorcev (blago ni prisotno)
  • Borzne arbitraže in likvidacijske blagajne
  • Javno objavljeni tečaji
  • Standardizirane borzne pogodbe - kontrakti

Metka Galič 2010/11

vrste poslov na borzah
Vrste poslov na borzah
  • Promptni posli
  • Terminski posli

Metka Galič 2010/11

posli na borzah vrednostnih papirjev promptni posli
Posli na borzah vrednostnih papirjev – promptni posli

Promptni posli se izpolnjujejo takoj in so namenjeni:

  • kapitalskim naložbam ali udeležbi (kupec želi denar naložiti ali se udeležiti v neki delniški družbi) ter
  • špekulacijam (kupec kupi vrednostne papirje, ker upa na dvig tečaja v prihodnosti).

Metka Galič 2010/11

posli na borzah vrednostnih papirjev terminski posli
Posli na borzah vrednostnih papirjev – terminski posli

Terminski posli se sklepajo za poznejši, trdno določeni čas. Služijo samo za špekulacije.

  • špekulacija "a la hausse" (na dvig tečaja): haussist terminsko kupi vrednostni papir za določen čas in upa na dvig tečaja;
  • špekulacija "a la baisse" (na padec tečaja): baissist terminsko proda vrednostne papirje za določen čas in upa na padec tečaja;

Metka Galič 2010/11

ljubljanska borza vrednostnih papirjev
Ljubljanska borza vrednostnih papirjev
  • V Sloveniji imamo borzo vrednostnih papirjev v Ljubljani.
  • http://www.ljse.si/ Glej stran!
  • Ustanovljena je bila leta leta 1989.
  • V začetku je potekalo trgovanje tudi na parketu, danes pa le preko računalniške povezave in borznega informacijskega sistema.

Metka Galič 2010/11

devizne borze
Devizne borze
  • Devize: vrednost v tujem denarju v tujini, predvsem v obliki dobroimetja pri tujih bankah
  • Valute: tuja gotovina (bankovci, kovanci) doma (bankovci za 100 švicarskih frankov)
  • Z devizami navadno ne trgujemo na borzi, ampak izven borze. V razvitih državah poznajo tudi devizno borzo, ki je osrednji trg za prosti promet z devizami. Devize so potrebne za plačilo uvoza blaga in storitev, za turistični promet, itd.

Metka Galič 2010/11

borzno poslovanje trgovanje z vrednostnimi papirji
Borzno poslovanje – trgovanje z vrednostnimi papirji
  • borzne posle sklepajo samo člani borze, borzni posredniki morajo imeti
  • pooblastilo za opravljanje vseh ali le nekaterih borznih poslov, pooblastilo izda borza na posebnem vzorcu.
  • v borznem poslovanju je cena vrednostnih papirjev izražena s tečajem, tečaj je izražen v evrih za delnico oz. v odstotkih od nominalne vrednosti za obveznice in druge dolžniške vrednostne papirje

Metka Galič 2010/11

borzni informacijski sistem
Borzni informacijski sistem
  • Člani borze sklepajo posle z vrednostnimi papirji le prek borznega informacijskega sistema (BIS).
  • BIS omogoča vnos, spreminjanje in sklenitev borznih poslov, daje pregled informacij o trgovanju in sklenjenih borznih poslih.
  • Borzni posredniki sprejemajo naročila strank za nakup ali prodajo vrednostnih papirjev, ki kotirajo na borzi.

Metka Galič 2010/11

te aji vrednostnih papirjev
Tečaji vrednostnih papirjev
  • Vsak delovni dan se oblikujejo uradni enotni tečaj vsakega vrednostnega papirja, ki kotira na borzi, ter zadnji tečaji ponudbe in povpraševanja, ki so začetni tečaji naslednjega borznega dne.
  • Borzna tečajnica se izdela po končanem borznem trgovanju in se javno objavlja (v gospodarski prilogi dnevnika Delo, drugih dnevnikih, na spletnih straneh borze…

Metka Galič 2010/11

borzni indeksi
Borzni indeksi

Borzni indeksi kažejo povprečno gibanje tečajev najpomembnejših delnic.

Indeksi največjih svetovnih borz pa so:

  • Dow Jones (New York; povprečje kotacij 30 največjih javnih ameriških družb),
  • S&P500 (New York. Ne sestavlja ga 500 največjih podjetij, temveč zajema dohodke mnogih različnih sektorjev ameriške ekonomije. Sestavljen je iz 400 industrijskih podjetij, 40 storitvenih, 40 finančnih in 20 prevoznih podjetij),
  • Deutscher Aktienindex - DAX (Frankfurt; 30 velikih nemških družb),
  • NIKKEI (Tokio; povprečje kotacij 225 družb na tokijski borzi),
  • FTSE 100 (London; 100 največjih britanskih družb, ki morajo za prisotnost na seznamu izpolnjevati vrsto pogojev),
  • CAC 40 (Pariz) in tako naprej.

Metka Galič 2010/11

borzni nadzor
Borzni nadzor
  • Borza nadzoruje poslovanje z vrednostnimi papirji in ob kršitvah ukrepa v skladu s svojimi pristojbinami;
  • Borzo nadzoruje Agencija za trg vrednostnih papirjev, ki ji borza tudi poroča o svojih ukrepih v zvezi z borznim poslovanjem;
  • Pri borzi deluje častno sodišče, ki obravnava kršitve ter izreka ukrepe.

Metka Galič 2010/11

javnost podatkov na borzah
Javnost podatkov na borzah
  • Tečajnice oz. drugi podatki o doseženih tečajih postanejo javni v trenutku, ko jih prejmejo sredstva javnega obveščanja; javne publikacije borze so letno poročilo, bilteni, statistični podatki, tečajnice itd.

Metka Galič 2010/11

finan ni kazalci1
Finančni kazalci
  • Da bi lahko ocenili finančno stanje podjetja in njegove potrebe po financiranju, moramo:
    • raziskati strukturo premoženja in kapitala (tj. stanje v določenem trenutku) ali
    • primerjati pričakovane bodoče prihodke in izdatke (izdelati finančni plan)

Metka Galič 2010/11

kazalci strukture kapitala
Kazalci strukture kapitala
  • Kaže na razmerje med lastnim in tujim kapitalom nam pojasnjuje, kakšna sredstva imamo na razpolago v posameznih obdobjih.
  • Če je delež tujega kapitala previsok, so možnosti za pridobivanje dodatnih tujih sredstev, sorazmerno skromne. To si lahko razložimo s tem, da pomeni lastni kapital nekakšno rizično odejo, s katero lahko pokrivamo morebitne izgube. Če je ta odeja prekratka, je tveganje tujega kapitala preveliko.

Metka Galič 2010/11

razmerje med strukturo premo enja in strukturo kapitala
Razmerje med strukturo premoženja in strukturo kapitala
  • Dolgoročno vezane dele premoženja (naložbeno premoženje in tudi del gibljivih sredstev, npr.: minimalna zaloga materiala, minimalno stanje gotovine) pokrivamo z dolgoročnim financiranjem (lastni kapital in dolgoročni krediti).
  • Ostala gibljiva sredstva (zaloga blaga, ki jo lahko hitro prodamo, čeki, menice, vrednostni papirji in presežki potrebne gotovine) financiramo s kratkoročnimi krediti.
  • To pomeni da moramo doseči razmerje 1 : 1 med dolgoročno vezanim premoženjem in dolgoročnim kapitalom (zlato pravilo financiranja).

Metka Galič 2010/11

kazalci likvidnosti
Kazalci likvidnosti

1. Statična likvidnost:

  • plačilna sposobnost v določenem trenutku
  • Pri statični likvidnosti ugotavljamo, v kolikšnem razmerju lahko podjetje pokriva kratkoročne obveznosti s kratkoročno razpoložljivimi sredstvi (npr.: z gotovino, s hitro unovčljivimi vrednostnimi papirji, s kratkoročno dospelimi terjatvami, menicami, ki jih je mogoče diskontirati)

Metka Galič 2010/11

kazalci likvidnosti1
Kazalci likvidnosti

2. Dinamična likvidnost:

  • plačilna sposobnost v določenem obdobju
  • pri dinamični likvidnosti, ali lahko podjetje v določenem obdobju (teden, mesec, leto) pokriva svoje izdatke s prihodki.

Metka Galič 2010/11

finan ne ustanove in posli
Finančne ustanove in posli
  • aktivni posli (finančna ustanova odobrava kredite)
  • pasivni posli (zbiranje vlog)
  • storitve, kot so:
      • posredovanje plačil,
      • hramba (bančni trezorji) in
      • trgovanje (VP, devize, zlatniki…)
  • svetovanje in informiranje svojih strank

Metka Galič 2010/11

banka slovenije
Banka Slovenije
  • Je centralna banka R Slovenije, skrbi predvsem za stabilnost valute in splošno likvidnost plačevanja v državi in do tujine.
  • Nastala je 25.06.1991, 08.10.1991 pa je postala samostojna centralna banka.
  • Ima mednarodne denarne rezerve.
  • Poleg tega da je banka bank je tudi banka države.
  • RS ima račun pri njej, sem priteka denar, ki ga država pobira z davki.
  • Država se lahko zadolži do max. 5% proračuna RS ali do ene petine načrtovanega proračunskega primanjkljaja, vsa posojila mora do konca proračunskega leta vrniti.

Metka Galič 2010/11

naloge banke slovenije
Naloge Banke Slovenije
  • uravnava količino denarja v obtoku
  • skrbi za splošno likvidnost bank in hranilnic
  • skrbi za splošno likvidnost v plačilih do tujine
  • kontrolira banke in hranilnice
  • izdaja bankovce in daje bankovce in kovance v obtok
  • podpisuje pravila za izvajanje jamstva za vloge občanov
  • predpisuje, organizira in usklajuje informacijski sistem, potreben za opravljanje njenih funkcij
  • opravlja posle za Republiko Slovenijo v skladu z zakonom
  • opravlja druge posle, določene z zakonom

Metka Galič 2010/11

menica in meni no poslovanje
MENICA

IN

MENIČNO POSLOVANJE

Metka Galič 2010/11

zakon o menici
Zakon o menici
  • Menico opredeljuje Zakon o menici
  • Po zakonu o menici ni nujno, da se menična obveznost zapiše na uradni menični obrazec oziroma menično golico, zato pa so sestavni deli menične golice obvezni zaradi pravne varnosti in zaradi plačila prometnega davka (to ni davek, ki ga je zamenjal DDV)

Metka Galič 2010/11

zgodovinski nastanek menice
Zgodovinski nastanek menice
  • Menica se je začela pojavljati že v 12. stoletju v trgovinskem poslovanju med državami.
  • Nastala je zaradi potrebe po zamenjavi denarja med različnimi mesti, kar so opravili na podlagi tako imenovanega meničnega pisma, ki ga je trgovec, ki je prišel v mesto, izročil določeni osebi.
  • Na podlagi meničnega pisma je lahko trgovec v drugem mestu sprejel določeno vsoto denarja, veljavnega v mestu plačila.

Metka Galič 2010/11

kaj je v bistvu menica
Kaj je v bistvu menica?
  • Menica je z zakonom določeno vsebino in v zakoniti obliki zapisana vrednostna listina, ki vsebuje enostransko abstraktno obljubo izdajatelja menice, da bo po določbah meničnega zakona plačal denarni znesek osebi, ki je na menici označena kot upnik (remitent).

Metka Galič 2010/11

zakon dolo a katere bistvene sestavine mora menica vsebovati
Izraz MENICA

trasant (izdajatelj)

trasat (plačnik)

remitent (upravičenec do plačila)

menični znesek

datum in kraj izdaje

datum in kraj plačila

brezpogojni nalog po katerem se izvrši plačilo

Zakon določa, katere bistvene sestavine mora menica vsebovati.

Metka Galič 2010/11

gospodarski pomen menice
Gospodarski pomen menice
  • Kot kreditno sredstvo omogoča imetniku menice izkoristiti svoj kredit, hkrati pa upniku po meničnem pravu zagotavlja, da bo menično vsoto ob zapadlosti hitreje izterjal.
  • Menica ima pomembno vlogo tudi kot instrument zavarovanja denarnih obveznosti.
  • V nekaterih primerih je menica lahko tudi plačilno sredstvo, na primer če imetnik menice z njo plačuje obveznosti svojemu upniku.

Metka Galič 2010/11

pravne lastnosti menice
Pravne lastnosti menice
  • Po svoji značilnosti je menica vrednostni papir, izdan vedno v pisni obliki, pri čemer menična obveznost nastane z vpisom v menico in se uveljavlja ter prenaša z menico.
  • Menica je v našem sistemu vedno obligacijski vrednostni papir, ker se glasi na določen denarni znesek.
  • V nekaterih drugih pravnih sistemih pa poznajo tudi blagovno menico.
  • Pravica iz menice je samostojna obveznost in se loči od obveznosti iz temeljnega posla. Tako na primer menica ostane v veljavi tudi, če je pogodba o prodaji, na podlagi katere je dolžnik izdal menico, razvezana.

Metka Galič 2010/11

uporaba menice
Uporaba menice
  • Menica se uporablja predvsem kot kreditno sredstvo, kar pomeni, da se z njo zavaruje odlog plačila dolžnika.
  • Boniteta menice je lahko zelo različna, odvisno od vrste menice in od klavzul, ki so zapisane na menici.

Metka Galič 2010/11

klavzule na menici
Klavzule na menici
  • Klavzule imajo različen pomen glede na dolžnika oziroma upnika.
  • Tako so nekatere klavzule koristne za dolžnika in ob tem obremenjujejo upnika, kot na primer klavzula "ne po nalogu"; nekatere klavzule, zapisane v menici, so koristne za upnika in škodljive za dolžnika, kot na primer "brez stroškov".

Metka Galič 2010/11

vrste menic
Vrste menic
  • Po zakonu o menici poznamo dve vrsti menic, in sicer:
  • lastno menico (ali solo menica) in
  • trasirano menico (ali trata).

Metka Galič 2010/11

lastna menica
Lastna menica
  • Pri lastni menici prevzema izdajatelj (trasant) obveznost, da bo ob zapadlosti meničnemu upniku (remitentu) plačal na menici zapisano menično vsoto.

Metka Galič 2010/11

trasirana menica
Trasirana menica
  • Pri trasirani menici pa izdajatelj izda poziv drugi osebi (trasatu), da ta plača upniku v menici zapisano vsoto.
  • Ločimo:
    • Trasirano menico po lastnem nalogu (trasant in remitent je ista oseba)
    • Trasirano menico po tujem nalogu (trasat, trasant in remitent so tri različne osebe)

Metka Galič 2010/11

pomen meni nega avala poroka
Pomen meničnega avala (poroka)
  • Pri obeh menicah lahko srečamo tudi avalista, to je oseba, ki podpiše menico na sprednji strani in s tem postane porok za plačilne obveznosti iz menice.
  • Kredibilnost menice je velikokrat odvisna ravno od avalista.

Metka Galič 2010/11

obi ajno kro enje menice
Običajno kroženje menice
  • Trasant izda menico.
  • Trasat jo akceptira (podpiše, da bo plačal), če ne gre za lastno menico.
  • Remitent prejme menico in jo vnovči na trasatovi banki na dan dospelosti oz. najkasneje po 48 urah.
  • Če ne pride do plačila, je potrebno izpeljati menični protest, notifikacijo in zahtevek za menični regres.

Metka Galič 2010/11

prenos menice
Prenos menice
  • Menica se lahko pred njeno zapadlostjo prenese na drugo osebo z meničnim indosamentom, ki se označi na hrbtni strani menice in je lahko:
    • popolni (“namesto meni plačajte po nalogu Mateji Pirc, Kogojeva 2, Brežice”)
    • bjanko (samo podpis indosanta)
    • na prinosnika(“namesto meni plačajte po nalogu prinosniku” te menice)
    • delnije ničen
  • Indosant prenese menične pravice na indosatarja (novega lastnika)z indosamentom.

Metka Galič 2010/11

diskontiranje menice
Diskontiranje menice
  • Menico lahko pred njeno zapadlostjo prodamo banki, ki nam izplača manjši znesek od navedenega na menici (NOMINALNE VREDNOSTI).
  • Odšteje nam:
    • diskontne obresti (dobimo DISKONTIRANO VREDNOST MENICE)
    • provizijo (v % od diskontirane vrednosti menice in
    • pristojbine oz. gotovinske stroške (tako dobimo izplačano t.i. OBRAČUNSKO VREDNOST MENICE)

Metka Galič 2010/11

amortizacija menice kaj storimo v primeru izgube menice
Amortizacija menice – kaj storimo v primeru izgube menice?

Ker je menica prezentacijski vrednostni papir, mora tisti, ki je menico izgubil, ali mu je bila uničena oz. ukradena, za ohranitev pravic iz menice sprožiti posebni sodni postopek (AMORTIZACIJA MENICE) v katerem se menica razveljavi.

Imetnik mora v svojem predlogu sodišču navesti bistvene sestavine menice in izkazati za verjetno, da je menico resnično imel.

Sodišče nato izda razglas, ki se objavi v Ur.l. RS, s katerim pozove k predložitvi uničene menice v 60 dneh, sicer bo menica razveljavljena.

Na podlagi odločbe sodišča o amortizaciji lahko predlagatelj uveljavlja svoje menične pravice.

Metka Galič 2010/11

kontrolna vpra anja menica
Kontrolna vprašanja - menica
  • Kaj je pravno izhodišče, ki ureja menico in menično poslovanje?
  • Kaj je menična golica oz. blanket?
  • Pojasnite zgodovinski nastanek menice!
  • Kaj je definicija menice?
  • Naštejte bistvene sestavine menice.
  • Obrazložite gospodarski pomen menice!
  • Kakšne so pravne lastnosti menice?
  • Od česa je odvisna boniteta menice?
  • Katere klavzule se lahko pojavijo na menici?
  • Opišite vrste menic.
  • Pojasnite pojem in lastnosti lastne menice.
  • Kaj je trasirana menica?
  • Katere oblike trasiranih menic ločimo?
  • Kdo je menični aval?
  • Opišite običajno kroženje menice
  • Kako se menica prenaša?
  • Opišite vrste indosamentov.
  • Pojasnite pojem in pomen diskontiranje menice.
  • Naredite obračun menice.
  • Kaj moramo narediti v primeru izgube menice?

Metka Galič 2010/11

cesija
Cesija
  • S cesijo se prenese terjatev na novega upnika.
  • S pogodbo o odstopu terjatve prenese dosedanji upnik (odstopnik ali cedent) terjatev na drugega novega upnika (prevzemnika ali cesionarja).
  • Bistveno pri tem je, da dolžnik (cessus) pri sklenitvi tega posla ne sodeluje. To pomeni, da dolžnikova privolitev ni potrebna.

Metka Galič 2010/11

cesija1
Cesija
  • Izjema od tega pravila je obstoj dogovora med upnikom in dolžnikom o tem, da upnik ne bo smel prenesti terjatve na drugega upnika ali da je ne bo smel prenesti brez njegove privolitve. V tem primeru pogodba o cesiji za dolžnika nima učinka.

Metka Galič 2010/11

zna ilnosti cesije
Značilnosti cesije
  • Odstopnik mora dolžnika o odstopu obvestiti
  • Odstopnik prevzemniku jamči za resničnost in obstoj odstopljene terjatve
  • Oblika pogodbe o odstopu terjatve ni določena (vzorec možne pogodbe je v učbeniku)

Metka Galič 2010/11

posledice cesije v primeru ste ajnega postopka
Posledice cesije v primeru stečajnega postopka
  • Upniki in stečajni upravitelj imajo pravico izpodbijati vsako pravno dejanje, ki ga je stečajni dolžnik storil v zadnjem letu pred dnem začetka stečajnega postopka. (Zakaj?)
  • V primeru cesije je predmet izpodbijanja sklenitev pogodbe o cesiji, s katero se je zmanjšalo premoženje stečajnega dolžnika (odstopnika) za znesek odstopljene terjatve.

Metka Galič 2010/11

vzorec pogodbene klavzule o cesiji
Vzorec pogodbene klavzule o cesiji

Odstopnik odstopa prevzemniku svojo terjatev, ki jo ima proti dolžniku, podjetju_______ d.o.o. s sedežem v ________, po računu št. ___ z dne ______ v višini ______EUR, zapadle v plačilo dne_______ .

Odstopnik odstopa prevzemniku svojo terjatev zoper dolžnika zaradi plačila obveznosti, ki jo ima odstopnik nasproti prevzemniku na podlagi prodajne pogodbe št._____z dne_____ .

Z odstopom terjatve preidejo na prevzemnika vse pravice iz odstopljene terjatve. Prevzemnik ima zoper dolžnika enake pravice, kot bi jih do odstopa terjatev nasproti dolžniku imel odstopnik.

Metka Galič 2010/11

vzorec pogodbene klavzule o cesiji nadaljevanje
Vzorec pogodbene klavzule o cesiji….nadaljevanje

Odstopnik izroči prevzemniku vse listine, ki dokazujejo obstoj in višino terjatve.

Odstopnik je prevzemniku odgovoren za obstoj in izterljivost terjatve vse do višine zneska, ki ga bo odstopnik prejel od prevzemnika.

Preko tega zneska je odstopnik odgovoren prevzemniku za izterljivost obresti in stroškov v zvezi z odstopom in stroškov v postopku zoper dolžnika.

Odstopnik se zaveže takoj po podpisu te pogodbe dolžnika obvestiti o odstopu terjatve in mu sporočiti, da je prevzemnik njegov novi upnik.

Metka Galič 2010/11

asignacija ali nakazilo
Asignacija ali nakazilo
  • Asignacijo ureja Zakon o obligacijskih razmerjih.
  • Pri asignaciji gre za razmerje med tremi strankami:
    • asignantom oz. nakazovalcem,
    • asignatom oz. nakazancem in
    • asignatarjem oz. prejemnikom nakazila.

Metka Galič 2010/11

asignacija
Asignacija
  • Stranka, ki izda nakazilo (asignant), pooblasti dve drugi stranki:
    • Eno stranko (asignata) pooblasti, da drugi plača,
    • drugo stranko (asignatarja) pa pooblasti, da to plačilo sprejme.
  • Asignant želi, da asignat namesto njemu plača asignatarju
  • Namesto, da bi dolžnik plačal svojemu upniku, plača upniku tega upnika.
  • Asignacija ni pogodba, ampak gre za dve enostranski izjavi volje, za kateri ni obvezno, da sta zapisani.

Metka Galič 2010/11

asignacija1
Asignacija
  • Asignacija doseže svoj namen samo, če asignat plača ali pa se zaveže, da bo plačal (akceptira pooblastilo) in če asignatar plačila ne odkloni.
  • Asignatar še vedno lahko terja prejšnega dolžnika (asignanta), v primeru, če novi dolžnik (asignat) noče plačati.
  • Pri asignaciji je treba paziti na krajši zastaralni rok; pravica asignatarja, da zahteva plačilo od asignata, zastara v enem letu.

Metka Galič 2010/11

vzorec pogodbe o asignaciji
Vzorec pogodbe o asignaciji

&&&navedba pogodbenih strank&..

1. člen

Pogodbene stranke, kot nesporno ugotavljajo,da ima:

1. asignatar do asignanta zapadlo denarno terjatev, po rač. št.__ z dne__ v višini___EUR;2. asignant do asignata zapadlo denarno terjatev, po rač. št.__ z dne__ v višini___EUR;

2. člen

Asignant pooblašča asignata, da v njegovem imenu in v roku 8 dni po podpisu te pogodbe nakaže na žiro račun asignatarja št.__ pri banki_ celoten znesek iz 1. točke 1. člena te pogodbe, asignatarja pa poziva, da tako izpolnitev v svojem imenu sprejme.

Metka Galič 2010/11

vzorec pogodbe o asignaciji nadaljevanje
Vzorec pogodbe o asignaciji…nadaljevanje

3. člen

Asignatar s podpisom te pogodbe privoli v nakazilo iz prejšnjega člena te pogodbe, asignat pa izrecno in nepreklicno izjavlja asignatarju, da nakazilo asignanta sprejema.

4. člen

Asignatar in asignant sta sporazumna, da terjatev oz. dolg iz njunega dvostrankega razmerja po 1. točki 1. člena te pogodbe v celoti preneha z dnem, ko asignat izpolni obveznost iz 2. člena te pogodbe.

5. člen

Asignant in asignat sta sporazumna, da z izpolnitvijo nakazila iz 2. člena te pogodbe preneha terjatev asignanta iz 2. točke 1. člena te pogodbe do višine_________EUR.

&&&..sledijo navedbe o pristojnosti sodišča in veljavnosti&&&.

Metka Galič 2010/11

pojmi in slovarji na spletu
Pojmi in slovarji na spletu
  • http://www.slonep.net/areas.html?lev0=1&lev1=4
  • http://www.nlb.si/cgi-bin/nlbweb.exe?doc=2804
  • http://www.moj-kredit.si/kredit-glosar/

Metka Galič 2010/11

lanki s podro ja financ za ra unovodje
Članki s področja financ (za računovodje)
  • Kako izdelati investicijski elaborat (A. Klepec);
  • Cena cassa sconta (A. Klepec);
  • Cena finančnih virov (A. Klepec);
  • Plačilo s kartico ali popust za placilo z gotovino (A. Klepec);
  • Seminarska naloga: CENA KAPITALA (obračuni obresti...)(R. Gornik);
  • Obrestne mere - načini obračunavanja obresti - temeljni pojmi (A. Klepec);
  • Investicije - ocenjevanje investicijskih projektov (Z. Čebokli)
  • Računovodske novice
  • Iščete računovodstvo?
  • Najbolj brane strani
  • Zadnjih 10 vpisov
  • Kilometrine, dnevnice...
  • Slovenski računovodski standardi
  • Knjigovodstvo
  • Davki in prispevki
  • Programska oprema

Metka Galič 2010/11

prezentacije programov s podro ja financ
Prezentacije programov s področja financ
  • Banka Slovenije - Devizni tečaji
  • Program Obresti
  • Program Investicijski elaborat 5.4
  • Program Cena kapitala 7.0
  • Najnovejši devizni tečaj
  • Prenos dnevnih podatkov
  • Prenos vseh podatkov tekočega leta

Metka Galič 2010/11

finan na zakonodaja
Finančna zakonodaja

Obrestne mere - SURS

  • Zakon o gospodarskih družbah
  • Zakon o deviznem poslovanju
  • Zakon o finančnem poslovanju podjetij
  • Indeksi cen na drobno
  • Indeksi cen življenjskih potrebščin
  • Temeljna obrestna mera (TOM)
  • SURS - podatkovni portal
  • Podatki evropskega statističnega urada (EUROSTAT) o cenah

Metka Galič 2010/11

razno povezave na strani s podro ja financ
Razno – povezave na strani s področja financ
  • Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPiPP):http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r05/predpis_ZAKO4735.html
  • Zakon o bančništvu:http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r00/predpis_ZAKO4300.html
  • Zakon o zavarovalništvu:http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r06/predpis_ZAKO1636.html
  • Obrestovanje:http://www.spletno-ucenje.com/show.aspx?xid=WBT:X:PredstavitevSpletaja&spletaj_id=119
  • Ekonomski in finančni podatki za Slovenijo
  • Arhiv finančnih podatkov - devizne tečajnice, obrestne mere in časovne vrste
  • Temeljna obrestna mera (TOM) in obrestna mera zamudnih obresti (ZOM) - od 08.1995 do 06.2006
  • Real Estate Backed Bridge Loans
  • Finančni nasveti:http://cekin.si/faq//financi_vodic/

Metka Galič 2010/11

dodatna pojasnila spletni viri za vpra anja za teoreti ni del
Dodatna pojasnila (spletni viri) za vprašanja za teoretični del
  • Prednosti uvedbe evra
    • http://www.evro.si/pogosta-vprasanja/uvedba/#02
  • Evropska centralna banka - politika
    • http://www.ecb.int/ecb/orga/escb/html/index.sl.html
  • Vloga banke Slovenije v EU
    • http://www.bsi.si/ekonomska-in-monetarna-unija.asp?MapaId=1268
  • Subvencije denarnih sredstev iz proračuna EU
    • http://www.euskladi.si/
  • Primarni in knjižni denar
    • http://www.pavliha.org/finance/denar.htm
  • Računovodstvo in finance
    • http://www.pavliha.org/finance/racunovodstvo_in_finance.htm
  • Finančno načrtovanje
    • Kratkoročno in dolgoročno
  • Funkcije in vrste finančnih trgov
    • http://www.pavliha.org/finance/financni_trgi.htm
  • Razlika med depozitnimi in nedepozitnimi ustanovami
    • http://www.pavliha.org/finance/financne_institucije.htm

Metka Galič 2010/11

slide206
Promptni in terminski posli
  • Borzni tečaji – vrste in opredelitve
  • Zavarovane in nezavarovane obveznice
  • Navadne in prednostne delnice
  • Nominalna, bilančna in tržna vrednost delnic
  • Zavarovanje terjatev in dolgov
  • Vprašanja v zvezi z investicijami

Metka Galič 2010/11

kratkoro no finan no na rtovanje
Kratkoročno finančno načrtovanje
  • Pri poslovanju podjetja v določenih časovnih obdobjih se praviloma pojavljajo presežki denarnih pritokov in na drugi strani primanjkljaji.
  • Kratkoročno finančno načrtovanje se načrtuje s pomočjo načrta denarnih tokov, ki preprosto povedano vsebuje vse pritoke in odtoke.
  • Omogoča znižanje stroškov poslovanja.
  • Omogoča izdelavo načrta dnevnih, tedenskih in mesečnih mesečnih denarnih tokov.
  • Poleg tega je potrebno predvideti vsaj še:
    • delež prodaje na kredit,
    • časovno razporeditev odplačil kreditov kupcev,
    • politiko oblikovanja zalog,
    • način izplačevanja režijskih stroškov,
    • izdatke za investicije v osnovna sredstva,
    • kdaj bodo plačani davki.

Metka Galič 2010/11

dolgoro no finan no na rtovanje
Dolgoročno finančno načrtovanje
  • Za izdelavo potrebnih finančnih sredstev v določenem časovnem obdobju in načinu njihove pridobitve pomeni načrtovanje dobička poslovanja nepogrešljivo osnovo.
  • Za namen dolgoročnega finančnega načrtovanja je potrebno pripraviti načrte izkaza uspeha in bilance stanja za prihodnje (a) časovno obdobje (a), vendar pa so za sam načrt financiranja nato potrebne ustrezne prilagoditve načrtovanih izkazov poslovanja.
  • Načrtovati je potrebno tudi bilanco stanja. Postopek ima navadno štiri faze:
    • ocena možnih obsegov prodaje v načrtovanem obdobju,
    • opredelitev postavk, ki so neposredno odvisne od obsega prodaje in izračuna vrednosti le teh,
    • določitev postavk, ki so neodvisne od obsega prodaje,
    • izenačitev aktive s pasivo, kar terja načrt financiranja poslovanja.

Metka Galič 2010/11

promptni in terminski posli
Promptni in terminski posli
  • Na borzi vrednostnih papirjev trgujejo z delnicami, obveznicami, investicijskimi certifikati … Namen sklepanja poslov je lahko dolgoročna naložba kapitala ali špekulacija (dobiček zaradi spremembe tečaja). 

Metka Galič 2010/11

promptni posli
Promptni posli
  • Promptni posli se izpolnijo takoj ali v najkrajšem času. Terminski posli pa se sklepajo za trdno določeni poznejši čas. Če se tečaj vrednostnega papirja v tem času spremeni tako, kot stranka pričakuje, bo ustvarila dobiček. Lahko so: 
    • Nakupni posli – Kupec terminsko kupi vrednostni papir po današnjem borznem tečaju za določen dan v prihodnosti in upa, da se bo tečaj povišal. Če se to uresniči, je bila nakupna cena ugodna, saj lahko pridobljeni vrednostni papir takoj proda naprej po višjem tečaju. 
    • Prodajni posli – Imetnik proda vrednostni papir po današnjem borznem tečaju za določen dan v prihodnosti, ker pričakuje, da se bo tečaj znižal. Na ta način iztrži od prodaje več kot bo takrat tečaj na borzi. 

Metka Galič 2010/11

terminski posli
Terminski posli
  • Terminski posli so pretežno špekulativni posli. Obračun, to je dejanska prodaja ali nakup vrednostnega papirja, se opravita šele v prihodnosti ob izteku dogovorjenega časa. Ob sklenitvi je potrebno samo majhno predplačilo. Zato za terminske posle ne potrebujemo kapitala. Terminski posli so lahko tudi opcijski. Opcija daje imetniku pravico, da v določenem roku lahko, če želi, kupi ali proda določen vrednostni papir po določenem tečaju. Tudi tu ločimo nakupne in prodajne opcije. Kupci nakupnih opcij upajo, da se bo tečaj povečal. Prodajne opcije pa prinašajo dobiček, če tečaj vrednostnega papirja pade. Opcije so špekulativni vrednostni papirji, pri katerem so možni visoki dobički (in izgube).  

Metka Galič 2010/11

borzni te aji vrste in opredelitve
Borzni tečaji – vrste in opredelitve
  • Tečaj vrednostnih papirjev se oblikuje na borzi glede na ponudbo vrednostnih papirjev in povpraševanjem po njih. Oblikuje se lahko na dva načina: 
    • Enotni (dnevni) tečaj – Vsi posli borznega dne se izračunavajo po enotnem tečaju. Ob tem lahko ostane del vrednostnih papirjev neprodan. 
    • Spremenljivo kotiranje (tekoče trgovanje) – V enem borznem dnevu se tečaji spreminjajo glede na ponudbo in povpraševanje. Vsak posel se lahko sklepa po drugem tečaju. Javno objavljajo začetni in končni tečaj ter najnižji in najvišji dnevni tečaj dneva. Dogajanje na borzi prikazuje borzni indeks. Prikazuje povprečno gibanje tečajev najpomembnejših vrednostnih papirjev. Imenujejo se Dow Jones (New York), Nikkei (Tokio), na Ljubljanski borzi pa SBI - Slovenski borzni indeks.

Metka Galič 2010/11

obveznice zavarovane in nezavarovane obveznice
Obveznice - zavarovane in nezavarovane obveznice
  • Nezavarovane
    • V anglosaksonskih državah je taka večina industrijskih in finančnih obveznic. Z drugo besedo so to zadolžnice. Lahko so dolgoročne (15-30 let) oz. srednjeročne  (7-10 let)
  • Zavarovane
    • Takšne so izdaje storitvenih in železniških obveznic. Zavaravane so
      • S hipoteko
      • Z začasno odstopljenemi vrednostnimi papirji
      • S potrdilom o začasnem lastništvu

Metka Galič 2010/11

delnice navadne in prednostne
Delnice – navadne in prednostne
  • Delnica je lastniški vrednostni papir. V osnovi jih delimo na navadne oz. redne in prednostne.
  • Temeljna razlika med njima je v višini dividend. Prednostne delnice praviloma nosijo vnaprej znano in višjo dividendo kot navadne delnice, katerih dividenda je močno odvisna od uspešnosti poslovanja podjetja. Druga razlika je v primeru stečaja ali likvidacije podjetja, kjer imajo prednostni delničarji pravico do poplačila pred navadnimi delničarji. Po drugi strani pa dajejo navadne delnice imetniku pravico do soodločanja v podjetju, kar ne velja za imetnike običajnih prednostnih delnic.
  • Večino delnic na kapitalskih trgih predstavljajo navadne delnice.

Metka Galič 2010/11

nominalna bilan na in tr na vrednost delnic
Nominalna, bilančna in tržna vrednost delnic
  • Nominalna vrednost (angl. \'Nominal Value\')
    • Osnovni delniški kapital se ob ustanovitvi delniške družbe razdeli na določeno število delnic, od katerih ima vsaka svojo nominalno vrednost. Seštevek vseh teh vrednosti predstavlja osnovni kapital družbe (osnovni kapital = nominalna vrednost delnice x število izdanih delnic). Nominalna vrednost ne odraža poslovanja podjetja, zato ni pravo vodilo za oceno ekonomske upravičenosti tržne cene delnic.
  • Knjigovodska (bilančna) vrednost (angl. \'Book Value\')
    • Izračunamo jo iz podatkov izkaza stanja delniške družbe kot razmerje med velikostjo kapitala družbe in številom izdanih delnic. Ponavadi je večja od nominalne vrednosti. Najpogosteje se zamenjuje z notranjo vrednostjo in posledično se napačno sklepa, da je delnica podcenjena, če je njena knjigovodska vrednost višja od njenega tečaja.
  • Tržna vrednost (angl. \'Market Value\')
    • Tečaj delnice, ki ga delnica dosega na borzi. Ta tečaj ni nujno enak njeni notranji vrednosti, saj je delnica na trgu lahko v določenem trenutku podcenjena ali precenjena. Vsekakor je tržna vrednost bistveno boljši pokazatelj njene prave vrednosti kot pa njihova knjigovodska vrednost.

Metka Galič 2010/11

na ini obra unavanja obresti
Načini obračunavanja obresti
  • Navadni – linearni ali obrestno obrestni načini:
  • Glej http://www.akc.si/finance-obresti.htm

Metka Galič 2010/11

notranje in zunanje financiranje
Notranje in zunanje financiranje
  • Glej tudi
  • Notranje financiranje: doseganje pozitivnega denarnega toka z doseganjem dobička, obračunana amortizacija, vračunane rezervacije, kratkoročni denarni tokovi, odprodaja (dezinvestiranje) sredstev.
  • Zunanje financiranje: priskrba dolžniškega kapitala ali novi lastniški kapital.

http://www.blazkos.com/notranji-in-zunanji-viri.php

Metka Galič 2010/11

lastno in tuje financiranje
Lastno in tuje financiranje
  • Lastno financiranje obsega notranje financiranje in del zunanjega, kjer družabniki vnašajo lastniški kapital.
  • Tuje financiranje: priskrba tujega kapitala (posojilo), posebne pojavne oblike zunanjega financiranja (lizing, faktoring, forfering).

Metka Galič 2010/11

stro ki financiranje
Stroški financiranje
  • Pri preskrbi kapitala in dolgov moramo računati ceno priskrbe.
  • Stroške lastniškega kapitala moramo ocenjevati kot oportunitetne stroške z vidika dejanske povprečne tržne cene (donosnosti) kapitala in nedoseganja te donosnosti kot žrtvovani donos ali izgubljeno priložnost.
  • Povprečna donosnost se pri ocenjevanju stroškov lastniškega kapitala uporablja kot sodilo za odločitve o financiranju.
  • Strošek lastniškega kapitala kot sodilo ne pomeni praviloma tudi odtoka (razen dividende) in ne zmanjšuje razpoložljivega denarnega toka.
  • Stroški dolžniškega kapitala so tudi odtok denarja in neposredno vplivajo na velikost denarnega toka.

Metka Galič 2010/11

finan na analiza z nekaterimi pomembnej imi kazalniki
Finančna analiza z nekaterimi pomembnejšimi kazalniki:
  • kazalniki likvidnosti:
    • koeficient tekoče likvidnosti
    • koeficient pospešene likvidnosti
    • koeficient absolutne likvidnosti
  • kazalniki učinkovitosti:
    • koeficient obračanja terjatev
    • povprečna doba vezave terjatev
    • koeficient obračanja zalog
    • koeficient obračanja celotnih sredstev
  • kazalniki ravnotežja:
    • kazalnik zadolžitve
    • kazalnik finančnega vzvoda
    • kazalnik pokritja dolgov s čistim denarnim tokom
    • kazalnik pokritja finančnih stroškov
  • kazalniki uspešnosti:
    • kazalnik bruto dobička v prodaji
    • kazalnik neto dobička v prodaji
    • temeljni kazalnik donosnosti
    • kazalnik neto dobička na vsa sredstva
    • kazalnik neto dobička na lastne vire sredstev

Metka Galič 2010/11

zavarovanje terjatev in dolgov
Zavarovanje terjatev in dolgov
  • Zaradi trenutne gospodarske krize je v slovenskem in globalnem gospodarskem prostoru zelo razširjena plačilna nedisciplina.
  • V večini primerov bo lahko družba na podlagi sklenjene pogodbe sopogodbeniku (dolžniku) izdala račun. Obstajajo pa primeri, ko računa ni dovoljeno izdati, ker ne gre za prodajo blaga ali opravo storitve (npr. dogovor o plačilu odškodnine, pogodbene kazni ipd.). V takih primerih je več kot priporočljivo, da se pogodba sklene v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa, ki se šteje za verodostojno listino, enako kot račun. Na njegovi podlagi je mogoče neposredno predlagati izvršbo in se s tem izogniti sodnemu (pravdnemu) postopku za dokazovanje obstoja terjatve.
  • Najboljši način za odpravo tveganj, povezanih s finančno nedisciplino, je učinkovito upravljanje s terjatvami, kamor spada tudi ustrezno zavarovanje le-teh. Najbolj tipične oblike zavarovanj terjatev, s katerimi smo lahko glede realizacije plačila našega dolžnika precej bolje zavarovani, so zastavna pravica na premičninah (ročna zastava), zastavna pravica na nepremičninah (hipoteka), poroštvo in menica.

Metka Galič 2010/11

vpra anja v zvezi z investicijami
Vprašanja v zvezi z investicijami
  • Oblikovanje in sprejemanje odločitev o investiranju temelji na razumevanju razmerja med donosom (dobičkom, pozitivnim denarnim tokom) in tveganjem posamezne investicije ter na finančnem odsevu – likvidnosti sredstev sprejete odločitve o investiranju.
  • Področje odločanja o investiranju pomeni odločanje o vseh možnih materialnih, nematerialnih (realnih) investicijah in finančnih investicijah v sredstva podjetja in/ali v njegovo okolje ob upoštevanju prej navedenim meril donosa, tveganja in likvidnosti.
  • Zaradi zmanjševanja tveganja je pomembna razpršitev (diverzifikacija) investiranja in z njo povezana donos in likvidnost sredstev (rok vračila investicije). Gre za zmanjševanje tveganja v ocenjevanju želenega donosa in vračila vloženih sredstev v pričakovanem času, da bi tako vzdrževali potrebno likvidnost sredstev in posledično plačilno sposobnost.
  • Temeljno merilo pri ocenjevanju je načelo neto sedanje vrednosti prihodnjih donosov. Problem predstavlja ocena vrednosti prihodnjega donosa in realna obrestna mera.
  • Seštevek sedanjih vrednosti prihodnjih donosov mora biti večji od vrednosti današnje investicije, prenesti mora vse stroške virov financiranja določene investicije in zagotoviti zahtevani donos glede na postavljen cilj odločevalca o nameravani investiciji.

Metka Galič 2010/11

ad