BAROK

1. BAROK SPLOŠNE ZNACILNOSTI

2. BAROK OD DUHOVNOSTI K POSVETNOSTI ZATON PREVLADE POLIFONIJE KONEC SREDNJEVEŠKIH POGLEDOV K ONOSTRANSTVU OD HUMANIZMA K ANTIKI SREDIŠCE - POSAMEZNIK SUBJEKTIVNOST V UMETNOSTI

3. NOVA SREDSTVA MONODIJA S SPREMLJAVO Melodija - izraz duševnega razpoloženja posameznika GLEDALIŠKI ODER OPERA – HUMANISTICNO –RENESANCNI PRODUKT NOSITELJICA BAROCNE DOBE

4. ZGODNJI BAROK OK. 1560–1620 MANIERIZEM PREOBLOŽENOST TEŽNJA PO SUBJEKTIVNOSTI INDIVIDUALIZEM KROMATIKA PRERASTE DIATONIKO

5. ZGODNJI BAROK - skladatelji A. Willaert O. di Lasso L. Marenzio G. Gabrieli C. Monteverdi G. Pulitti G. Caccini

6. ZGODNJI BAROK – prvi pojavi BENEŠKA ŠOLA VECGLASNI AKORDICNI SLOG INSTRUMENTACIJA VOKALNE GLASBE IZRAŽANJE CUSTEV

7. ZGODNJI BAROK – prvi pojavi SAMOSTOJNOST INSTRUMENTALNE GLASBE MONODIJA, INSTRUMENTI S TIPKAMI FIRENCE – OPERA MONODICEN IN KONCERTANTNI SLOG

8. GLASBENE OBLIKE IN ZASEDBE OPERA ORATORIJ ORKESTRALNA GLASBA SOLISTICNA INSTRUMENT. GLASBA ORGELSKA GLASBA INSTRUMENTI S TIPKAMI

9. BAROK - POJAVI SOLOPEVSKA LITERATURA VIRTUOZNOST AKORDIKA AFEKTI INDIVIDUALIZACIJA INSTRUM. ZVOKA TEHNIKA GENERALBASA OK. 1620–1680 – VISOKI BAROK OK. 1680–1740 – POZNI BAROK

10. SOCIALNI VIDIK OPERE PONAZARJANJE SIJAJA IN MOCI VLADAJOCEGA RAZREDA Odvracanje od vsakdanjosti POVELICEVANJE ZUNANJEGA BLIŠCA IZUMETNICENOST – kulise, scena… MITOLOŠKE ZGODBE – povelicevanje vladarjev

11. SOCIALNI VIDIK OPERE IZRAŽANJE SOCIALNIH GIBANJ- NOSILEC BAROCNEGA SIJAJA ORNAMENTIRANI VOKAL PRIBLIŽEVANJE MEŠCANSTVU LIBRETI O VSAKDANJEM ŽIVLJENJU

12. DRUGE GLASBENE OBLIKE ORATORIJ – velicastje barocne duhovne glasbe KANTATA SUITA SONATA KONCERT Concerto grosso: pompoznost, koncertantni stil, potenciranje instrumentalne motorike

13. MONODIJA SVOBODNJEŠE GIBANJE MELODIJE GIBKOST V IZRAZU RABA DISONANC AKORDIKA SUBJEKTIVNOST

14. NOVA RABA DISONANCE NOVI MELODICNI INTERVALI MONODIJA – NIZI AKORDOV – OPORA MELODIJI AKORD SLONI NA BASOVSKEM TONU GENERALBAS – GLASBENA STENOGRAFIJA ORGLE,CEMBALO, KLAVIKORD

15. CONTINUO (BASSO CONTINUO) GENERALBAS IN BASSO CONTINUO ENOSTAVNI CONTINUO BOGATI CONTINUO UKINITEV CONTINUA – KONEC BAROKA KLASICIZEM ZAHTEVE PO GIBKOSTI IN SAMOSTOJNOSTI BASOVSKIH IN INSTRUMENTALNIH PARTIH

16. VLOGA BASA MONODIJA Poenotenje vtisa in oblike (renes. c. f.) Ponavljanje basovske linije v vsaki kitici Variirana melodija OSTINATNI BAS Iz renesanse – plesna glasba ali improvizacija na dani bas Ponavljanje obrazca, ROMANESCA, FOLIA

17. VLOGA BASA SKONSTRUIRANI BAS Kromaticni lestvicni niz Bas za Chaconno Bas za Passacaglio J. S. Bach Operna glasba

18. KONCERTANTNI STIL NACELO TEKMOVANJA NASPROTJA: POLIFONA IN MONODICNA GRADNJA SKLADNOST CELOTE VPLIV BENEŠKE ŠOLE MONTEVERDIJEVI MADRIGALI REZULTATI: specificna barva, vpliv na instrumentalni koncert

19. RITMIKA ZGODNJI BAROK Svobodna ritmika, improvizacija Odvisnost od afektov VISOKI BAROK Raba izrazitih ritmicnih motivov POZNI BAROK, motoricnost, 1650 taktnice Ponavljanje zacetnega motiva s kontrastnimi deli

20. HARMONIJA Preplet MODALNIH LESTVIC Z DUROM IN MOLOM POSTOPNA PREVLADA TONALNOSTI Trizvok – izraz nove zavesti o naravi, temelj za generalbas Zac. 18. stoletja J. Ph. Rameau – teoreticne razprave o harmoniji, pojem “funkcionalna harmonija”

21. DISONANCA ZGODNJI BAROK VPLIV KROMATIKE POZNE RENESANSE SREDINA 17. ST. Manj kromatike Izjema Frescobaldijeve toccate – improv. POZNI BAROK Porast disonanc – (Bach…)

22. DUR-MOL SISTEM, VPLIVI RAZVOJ BASSA CONTINUA NASPROTJE LINEARNEMU VODENJU GLASOV – VERTIKALNA – AKORDICNA GRADNJA SKLADBE CONTINUO – razvoj FUNKCIJ V HARMONIJI PREVLADA MONODIJE POLIFONIJA – iz modalne v tonalno

23. TONSKA SIMBOLIKA DEDIŠCINA RENESANSE TONSKE CRKE (b-a-c-h) Kristusov križ #, križanje INŠTRUMENTI: osebe in položaji ŠTEVILCNA SIMBOLIKA 3 SV. TROJICA, POPOLNOST 4 – PRVINE SVETA 12 - APOSTOLI

24. TONSKA SIMBOLIKA OBLIKE: KANON – zasledovanje – CACCIA, lov FUGA - poslušnost FIGURE – simbolizirajo znacaj

25. MUSICA POETICA ARISTOTELSKO POJMOVANJE MISLITI – DELATI - USTVARJATI MUSICA THEORETICA – MUSICA PRATICA – MUSICA POETICA Teorija – izvajanje - kompozicija MUSICA POETICA - kompozicija Zagotavlja sloves

26. MUSICA POETICA MOTIV – OKRASKI – FIGURE (besedne predstave) – IZVEDBA VISOKI TON – gora, nebesa… NIŽJI TON – dolina, pekel KROMATICNI POLTON – bolecina PAVZE – tišina, smrt NA PODLAGI FIGUR – BESEDILO IN GLASBA – INTERPRETACIJA NASPR.

27. NAUK O AFEKTIH OBCUTKI, DUŠEVNA STANJA V GLASBI VPLIV ANTIKE – moralno vrednotenje gl. RENESANSA – madrigal DUR – konsonanca, visoka lega, hiter tempo – VESELJE MOL – obratno ŽALOST, LJUBEZEN, SOVRAŠTVO…

28. Nauk o afektih TONSKI NACINI DORSKI – VERA; FRIGIJSKI – UPANJE; EOLSKI – LJUBEZEN; LIDIJSKI – PRAVICNOST; MIKSOLIDIJSKI – MOC; JONSKI -. PREVIDNOST INŠTRUMENTI – sestava pooseblja afekte