1 / 42

Tehniške meritve

Tehniške meritve. 2013/2014. Osnove tehniških meritev. Proces merjenja ( narediti merljivo ) Vplivne veličine (okolica) Preoblikovanje merjenih veličin (v elektriške, tudi digitalizacija) Ponavljanje meritev (povečanje zaupanja v rezultate) Vrednotenje rezultatov [1], str. 23

vila
Download Presentation

Tehniške meritve

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript


  1. Tehniške meritve 2013/2014

  2. Osnove tehniških meritev • Proces merjenja (narediti merljivo) • Vplivne veličine (okolica) • Preoblikovanje merjenih veličin (v elektriške, tudi digitalizacija) • Ponavljanje meritev (povečanje zaupanja v rezultate) • Vrednotenje rezultatov [1], str. 23 • srednja vrednost, varianca in standardni odmik • Napake merjenja [1], str. 26 (sistematske napake, naključne napake VEDNO, pomote LAHKO IZLOČIMO, merilna negotovost) • Točnost in natančnost

  3. 8. oktober 2013 ?

  4. Naloga 3 Iz rezultatov ai n krat ponovljene meritve določimo srednjo vrednost , standardni odmik vseh enot n in raztros n

  5. Primer Naloge 3 • V enakih pogojih (T,p, % vlaž.) smo z istim metrom merili dolžino iste železne palice. Koliko znaša ocena srednje vrednosti, standardnega odmika in koliko raztrosa, če smo si namesto za 3 meritve vzeli čas za 30 ali celo 300 meritev? Kako so ocene drugačne, če naredimo 10.000 takšnih nizov meritev?

  6. Teme seminarjev • ML Slovenija: Merjenje in analiza hrupa, identifikacija standardov za kopno in morje, meritev, kritična analiza rezultatov, uporaba zaščitnih sredstev • Oddelek za pomorstvo: Toplotni izmenjevalnik, temperatura, tlak, degradacija (korozija), poraba električne energije, grelno število • Obala: slanost morja, identifikacija standardnih načinov, meritev, kritična analiza rezultatov • Laboratorij: simulacija temperature stroja, priključitve termočlenov ladijskih dizelskih motorjev, meritve, kritična analiza rezultatov • Meritve ob natovarjanju goriva na ladjo • Meritve in postopki ob prihodu tankerja v pristanišče, merjenje temperature, količine in kvalitete goriva • VL Ankaran (ML Slovenija): odvisnost moči pogonskega stroja ladje od pretoka goriva v motor, merjenje mehanskih napetosti na gredi in UZ meritev pretoka • Standardi za meritve plinskih komponent v izpušnih dimih ladje, Nevarni plini v pomorstvu in meritve • Radioaktivnost • Prevzemne meritve na ladji v ladjedelnici • Meritve kvalitete mazalnega olja pogonskega stroja ladje • Zasnova kalorimetra volunterstvo

  7. Seminarji - stanje

  8. Avtomatizacija (seminarji RA) • Avtomatizacija je prenos človekovih misli v proces upravljanja. Beseda avtomatizacija izhaja iz grške besede αύτόματος ki označuje kar se dogaja samo od sebe, samodejno. • Osnovni namen avtomatizacije je regulacija. Naloga avtomatske regulacije je, da s pomočjo ustreznih strojev in navodil čimbolj izničuje razliko (napako) med trenutnim in želenim stanjem nekega procesa. Upoštevati je treba vplive notranjih in zunanjih motenj. • V avtomatiki uporabljamo sisteme nadzora in informacijske tehnologije, ki omogočajo zmanjšanje potreb po človeškem delu v proizvodnji blaga in storitev. V sklopu industrializacije je avtomatika korak naprej od mehanizacije. Mehanizacija ljudi nadomešča s stroji in nam pomaga pri zahtevnem fizičnem delu, medtem ko nas avtomatika zamenjuje tudi z umskega vidika, saj regulira in nadzira namesto nas. • za samodejne procese potrebujemo kvalificirane strokovnjake, ki bodo znali upravljati z avtomatiziranimi stroji. • Krmiljenje (upravljanje) je proces, v katerem ena ali več vhodnih veličin v omejenem sistemu, vpliva na izhodno veličino v skladu z načeli, ki so vgrajeni v ta sistem. Zato podatki potujejo vzdolž odprte zanke. Izraz kontrola oz. krmiljenje se ponavadi uporablja, če v procesu ni prisoten človek, s čimer izraz avtomatska ali samodejna regulacija skrajšamo v samoregulacija. • Pri regulaciji se izhodna veličina v zaprtem sistemu odzove na spremembo vhodne (želene) veličine, s čimer se ohranjajo oz. vzdržujejo želene vrednosti veličin v procesu. Te informacije se posredujejo v regulacijski zanki. Regulacija je lahko ročna, polavtomatska ali avtomatska - odvisno od potreb po prisotnosti človeka v regulacijski zanki.

  9. Prim: S. Strmčnik: Celostni pristop k računalniškemu krmiljenju procesov Smisel tehniških regulacij

  10. Sistem regulacije Prim: S. Strmčnik: Celostni pristop k računalniškemu krmiljenju procesov

  11. 0 1 1 0 1 U U T U U u S amp LPF S&H ADC PC Digitalizacija signala merjena veličina v električno • Največja dopustna hitrost spreminjanja signala je določena z: ločljivostjo ADC (št. bitov) in hitrostjo A/D pretvorbe, pri danem Uref. • Primer: (Uobm= 5V) prim. S. Amon: Osnove senzorike

  12. Prenos signala Izhodni signali senzorjev so majhni [mV, A, C], vzdolž dolgih vodnikov (ladja..) se inducirajo napetostišum • zato VCC (voltage-current conv.) 20-100 mV -> 4-20 mA • VCC: če I pade na 0 mA – znamenje napake, s 4 mA lahko napajamo oddaljene senzorje - nato pred obdelavo CVC (current-voltage conv.) Signale senzorjev ojačujemo z operacijskimi ali instrumentacijskimi ojačevalniki prim. S. Amon: Osnove senzorike

  13. Prim: S. Strmčnik: Celostni pristop k računalniškemu krmiljenju procesov Priključitev na merilnik

  14. Izvršni členi Za uravnavanje potreb procesa izberemo primeren izvršni člen: • za uravnavanje pretoka tekočine • uporabimo ventil • za uravnavanje pretoka plina • uporabimo loputo • za uravnavanje električnega toka • uporabimo reostat • za uravnavanje električne napetosti • uporabimo nastavljivi transformator • za uravnavanje električne moči • uporabimo tiristor

  15. Izvršni sistem Prim: S. Strmčnik: Celostni pristop k računalniškemu krmiljenju procesov

  16. Primeri izvršnih sistemov Prim: S. Strmčnik: Celostni pristop k računalniškemu krmiljenju procesov

  17. Primeri izvršnih sistemov Prim: S. Strmčnik: Celostni pristop k računalniškemu krmiljenju procesov

  18. Prenos signala Prim: S. Strmčnik: Celostni pristop k računalniškemu krmiljenju procesov

  19. Digitalne povezave (EU/ZDA) Prim: S. Strmčnik: Celostni pristop k računalniškemu krmiljenju procesov

  20. Prim: S. Strmčnik: Celostni pristop k računalniškemu krmiljenju procesov Servisno stikalo

  21. Komunikacijski vmesnik • digitalni Prim: S. Strmčnik: Celostni pristop k računalniškemu krmiljenju procesov

  22. Regulatorji Delitev glede na izvedbo in način delovanja • mehanski (hidravlični): • za posebne namene, za velika bremena, krmilo smeri ladje • če je zahtevana majhna natančnost • pnevmatski: v procesih, v katerih lahko pride do eksplozije ali korozije • sistemi za krmiljenje sklopke, smeri vrtenja gredi • analogni elektronski: • kjer (še) ni potrebna hitra in natančna nastavitev (PID) parametrov • z mehanskimi stikali za upravljanje • mikroračunalniški: • široko uporabni – uporabnik se lahko posveti procesu manj navajanju na regulator, • nižja cena, • čelna plošča s tipkovnico in prikazovalniki, fiksna aparaturna oprema, • prikazovalniki prikazujejo regulirano, želeno in regulirno veličino, • s tipkami dosegamo ročni način vodenja, možnost izbire: ročno - avtomatsko www.boschrexroth-us.com www.boschrexroth-us.com

  23. računalniški regulatorji Prim: S. Strmčnik: Celostni pristop k računalniškemu krmiljenju procesov

  24. Lastnosti regulatorjev • Galvanska ločitev: če so vhodi galvansko ločeni lahko nanje priključimo merilne pretvornike, ki so na različnih električnih potencialih (med njimi ne nastanejo el. toki) • Razločljivost analognih vhodnih in izhodnih signalov pomeni, da bomo s takšnim najmanjšim deležem merilnega območja (kvantom) lahko zajeli ali oddali nek signal. • Primer: • 16 bitni A/D pretvornik, največja napaka merjenje napetosti na intervalu (1,0 V .. 12,0 V) zaradi kvantizacije znaša: Prim: S. Strmčnik: Celostni pristop k računalniškemu krmiljenju procesov

  25. Programirljivi Logični Krmilnik • Je krmilna naprava, ki vsebuje mikroprocesor in je naslednik relejne logike. • Za izvedbo sekvenčnega vodenja in preprostejših regulacijskih nalog. • Dejansko mikroračunalnik, prilagojen ‘neračunalniškim’ strokovnjakom • Primera krmilnikov • Cybro(Integriran modularni atomatizacijski sistem odprtega tipa ) • LOGO!(the intelligent logic module for small-scale automation projects )

  26. PLK • Množična uporaba je PLKje pocenila • So zanesljivi • Enostavni za uporabo • Za: • Logične operacije • Krmiljenje • Zbiranje podatkov za nadzor • Vmesnik za izvajanje ukazov na daljavo

  27. Deli PLK Prim: S. Strmčnik: Celostni pristop k računalniškemu krmiljenju procesov

  28. Deli PLK Prim: S. Strmčnik: Celostni pristop k računalniškemu krmiljenju procesov

  29. PLK – digitalni I/O • Priključitev dig. signalov • Priključitev relejev Prim: S. Strmčnik: Celostni pristop k računalniškemu krmiljenju procesov

  30. PLK – analogni I/O • Priključitev analognih vhodov • Priključitev analognih izhodov Prim: S. Strmčnik: Celostni pristop k računalniškemu krmiljenju procesov

  31. Čelna plošča Prim: S. Strmčnik: Celostni pristop k računalniškemu krmiljenju procesov

  32. r regulacija temperature Prim: S. Strmčnik: Celostni pristop k računalniškemu krmiljenju procesov

  33. Prim: S. Strmčnik: Celostni pristop k računalniškemu krmiljenju procesov Delo v realnem času

  34. Procesne enote Prim: S. Strmčnik: Celostni pristop k računalniškemu krmiljenju procesov

  35. Prim: S. Strmčnik: Celostni pristop k računalniškemu krmiljenju procesov Osnova mikroračunalnika

  36. Komunikacija s človekom • Sinoptične plošče • Komandni pulti

  37. Moderna komunikacija s človekom • Video zasloni • Funkcijske tipkovnice • Samodejno razpoznavanje glasu, čustev • Generatorji glasu

  38. Prim: S. Strmčnik: Celostni pristop k računalniškemu krmiljenju procesov Združeni sistem vodenja • Enoračunalniški/večračunalniški sistem

  39. Prim: S. Strmčnik: Celostni pristop k računalniškemu krmiljenju procesov Združeni sistem vodenja • Enoračunalniški sistem

  40. Porazdeljeni sistem vodenja

  41. Ladijsko omrežje NMEA-2000 Ključno za varnost ladje

  42. izvor toplote se ohlaja nosilci naboja tečejo proti ISTEMU telesu, ki vsrkava toploto električna izolacija tip p polprevodnika tip n polprevodnika telo vsrkava toploto UDC (Peltierov pojav) • Kaj je hlajenje? [2] Valič, str. 17

More Related