Posvet “Visoko šolstvo po letu 2010” Izkušnje in ocene Univerze na Primorskem Februar, 2009

1. Posvet “Visoko šolstvo po letu 2010” Izkušnje in ocene Univerze na Primorskem Februar, 2009

2. Število študijskih programov UP, razpis za študijsko leto 2008/09

3. PREDNOSTI BOLONJSKE PRENOVE • Poenotenje visokošolskih sistemov na Evropski ravni in internacionalizacija visokošolskega sistema • Večja zunanja in notranja izbirnost študijskih programov • Večja horizontalna in diagonalna prehodnost med študijskimi programi • Fleksibilnejši razvoj študijskih programov • Možnost uvajanja sistema priznavanja neformalno pridobljenega znanja

4. Formalna in ne vsebinska prenova študijskih programov (diplomanti s sodobnejšim znanjem in tesnejšo povezavo z gospodarstvom ter posledično večjo konkurenčnost, prehodnost ter tudi notranjo in zunanjo mobilnost), Neustrezna obremenitev študentov z vidika ur dela študenta (na nacionalnem nivoju ni vzpostavljene enotne metodologije merjenja obremenitve študentov na univerzitetnih in visokošolskih študijskih programih), Ob prenovi študijskih vsebin premalo poudarjen vidik zaposljivosti diplomantov (posebej po prvi stopnji), Neprimerljivost pred-bolonjskih in bolonjskih stopenj z vidika pridobljenih kompetenc študentov. VSEBINSKE SLABOSTI BOLONJSKE PRENOVE

5. Izostalo dodatno financiranje zahtevnejšega izvajanja prenovljenih študijskih programov (povečan obseg individualnega dela, nove metode poučevanja – e izobraževanje, praktične vaje, več raziskovalnega in projektnega dela ...), interdisciplinarnost, večja izbirnost, mobilnost... Nedorečeno financiranje 2. in 3. stopnje in novih sestavin kakovosti učenja in poučevanja (Karierni centri univerz, Centri odličnosti, Centri vseživljenjskega učenja, Športnih univerzitetnih centrov, ...) Nedorečenost zakonskih aktov (nedorečenost absolventskega staža, dvoumnost interpretacije posameznih členov ...) Togost prilagajanja podzakonskih aktov (sprejemanje meril, letno spreminjanje uredbe o financiranju, ...) OVIRE PRI BOLONJSKI PRENOVI

6. Sistemsko financiranje 2. in 3. stopnje se bistveno razlikuje od znanstvenega magisterija in znanstvenega doktorata, ki sta bila s strani države sofinancirana v deležu in ne celoti. Dodatna vlaganja v kakovost študijskega procesa vseh stopenj v programe vse življenjskega izobraževanja, obštudijske dejavnosti, itd, so izostala, tako npr: Karierni centri Centri odličnosti Centri vseživljenjskega učenja Športni centri Razvoj novih študijskih programov in novih visokošolskih zavodov in univerz ni urejen niti finančno podprt z uredbo o financiranju. NEDOREČENO FINANCIRANJE 2. IN 3. STOPNJE KAKOVOSTI IN RAZVOJA

7. - Težave v izvajanju skupnih in interdisciplinarnih programov se izražajo predvsem na formalnem nivoju…usklajevanje sodelujočih univerz je z administrativnega vidika zapleteno in zahtevno - Interdisciplinarnost programa in skupna izvedba zahtevata kontinuirano izmenjavo mnenj in izkušenj med študenti in znotraj vseh sodelujočih predavateljev, kar je organizacijsko pogosto zapleteno, -Neprilagojena so pravila glede poučevanja v tujih jezikih, ko gre za skupne in dvojne programe BP je povečala diverzifikacijo in število študijskih programov; izostale so vspodbude interdisciplinarnosti

8. Posledica: zmanjševanje obsega raziskovalnega dela, -zaradi povečanih pedagoških obremenitev, kot posledice bolonjskih metodoloških pristopov -zaradi povečanega obsega pedagoške dejavnosti kot posledica usklajevanja z bolonjskimi smernicami (novi študijski programi). BP ni načrtovala in finančno podprla povečane pedagoške dejavnosti, in s vzporedno s tem povečanje raziskovalne dejavnosti; POGLABLJA SE NERAVNOVESJE MED RAZISKOVALNIM IN PEDAGOŠKIM DELOM

9. Absolvetski staž: POSLEDICE ALI OSTANKI? Zakonsko to vprašanje ni ustrezno urejeno in je potrebna dopolnitev ZVIS in zakonodaje, ki določajo socialne pravice študentov, na izhodiščih: vzpostavitev socialnega mosta med dokončanjem študija in (prvo) zaposlitvijo, namen je vzpodbuditi čimprejšnje dokončanje študija in ne obratno.

10. Izredni (plačljiv) študij: POSLEDICE ALI OSTANKI? Posebnost slovenskih univerz! Očitna anomalija, nastala kot posledica tega, da se na izredni študij, ki je namenjen in prilagojen študentom ob delu, že leta v glavnem vpisujejo tisti, ki se jim po končani srednji šoli zaradi premajhnega števila točk ni uspelo vpisati na želeni redni študij. Vprašanje absolventskega staža, izrednega študija in v tem kontekstu tudi vseživljenskega učenja zahtevajo sistematične rešitve oziroma ustreznih regulativ.

11. Slovenski visokošolski prostor nima NACIONALNEGA OGRODJA VISOKOŠOLSKIH KVALIFIKACIJ neprimerljivost študijskih programov z vidika pridobljenih kompetenc, zmanjšan vpliv gospodarstva na študijske programe (predvsem visokošolske strokovne), zmanjšana prepoznavnost kompetenc diplomantov. Slovenski visokošolski prostor nima JAVNE AGENCIJE ZA VISOKO ŠOLSTVO TEMELJNE POMANJKLJIVOSTI

12. Z bergenskim komunikejem se je RS obvezala izdelatinacionalno ogrodje kvalifikacij, skladno s splošnim ogrodjem EHEA. Vzajemno priznavanje kvalifikacij: - omogoča dostop do opravljanja reguliranih poklicev oz. poklicnih dejavnosti v EU - zagotavlja mobilnost znotraj EU z olajšanjem prostega pretoka oseb kot ene izmed temeljnih svoboščin notranjega trga EU. V Sloveniji še vedno nimamo Nacionalnega ogrodja visokošolskih kvalifikacij (študijski programi so zato precej neprimerljivi)

13. Naloga NOK pa je, da postavi sistem kvalifikacij na visokošolskem nivoju, ki je primerljiv z evropskim Primerljivost na evropski ravni naj bi se dosegla z naslednjimi formalnimi instrumenti: -sistem treh stopenj vključno z deskriptorji stopenj -kreditni sistem ECST -sistem spremljanja kakovosti, -obrazec Priloga k diplom • Na nacionalni ravni na ravni akademske svobode pa so: • -različni konteksti disciplin • -različnost pedagoških filozofij • -različnost metod študija • -posebnost jezikovnih in kulturnih okoliščin

14. SLOVENSKI VISOKOŠOLSKI PROSTOR NIMA JAVNE AGENCIJE ZA VISOKO ŠOLSTVO • Slovenija je podpisnica Bolonjske deklaracije, iz leta 2003, maja 2005 pa je podpisala Bergenski komunike, kjer se je zavezala k vzpostavitvi učinkovitega notranjega in zunanjega sistema za zagotavljanje kakovosti po smernicah ENQA. • Slovenija še vedno ni članica Evropskega združenja za zagotavljanje kakovosti v visokem šolstvu (ENQA), kjer so polne članice že Češka, Slovaška, Ciper, Madžarska, Estonija in Latvija, pristopni članici pa: Romunija in Bolgarija • V Sloveniji je zakon iz leta 2004 določal javno agencijo za visoko šolstvo (ustanovljena naj bi ila do konca leta 2005), zakon iz leta 2006 pa jo je ukinil in njene pristojnosti pa prepustil Svetu RS za visoko šolstvo.

15. - ustanovitev samostojne nacionalne agencije za evalvacijo, ki bo avtonomna in bo izvajala izključno evalvacijske (ne pa akreditacijske) dejavnosti, - preoblikovanje sedanjega senata za evalvacijo v avtonomno evalvacijsko institucijo, - prenos evalvacijskih nalog na eno od evropskih nacionalnih agencij vključenih v evropski evalvacijski sistem. RK RS predlaga tri možne rešitve:

16. Zunanja evalvacija, kot redno spremljanje, ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti univerz je obvezna, Zunanjo evalvacijo opravi neodvisna organizacija, ki je registrirana v uradnem registru pooblaščenih organizacij za evalvacijo v EU (EUregister). Uvaja in ureja se t.i. nacionalni organ za kakovost visokega šolstva (predvidoma Agencija za kakovost), ki je organ, pristojen ne le za univerze temveč za vse visoko šolstvo. Če se bo zakonodajalec odločil, da vprašanje Agencije za kakovost uredi v posebnem zakonu ali v ZVIS, predlagamo, da se to poglavje prenese tja. Vprašanje nacionalnega organa za kakovost visokega šolstva ureja tudi Zakon o univerzi (ZU):

17. Priprava “BELA KNJIGA O VISOKEM ŠOLSTVU” priprava nacionalne strategije na področju visokega šolstva do leta 2020 Sprejem “Zakona o univerzi” Sprememba ZVIS-a IN PREDLOGI?

18. Hvala za pozornost!