170 likes | 309 Views
STRATEGIJA PRILAGAJANJA SLOVENSKEGA KMETIJSTVA IN GOZDARSTVA PODNEBNIM SPREMEMBAM. Lučka Kajfež Bogataj. Predstavitev strategije na tiskovni konferenci 25. marec 2008. Lučka Kajfež Bogataj
E N D
STRATEGIJA PRILAGAJANJA SLOVENSKEGA KMETIJSTVA IN GOZDARSTVA PODNEBNIM SPREMEMBAM Lučka Kajfež Bogataj
Predstavitev strategijena tiskovni konferenci25. marec 2008 Lučka Kajfež Bogataj Predsednica komisije za pripravo strategije prilagajanja kmetijstva in gozdarstva podnebnim spremembam
Populacija Bogastvo GDP/preb Kaj so gonila podnebnih sprememb? 1.5 1.5 1.5 Svet 1.4 1.4 1.4 1.3 1.3 1.3 1.2 1.2 1.2 1.1 1.1 1.1 Faktor (relativno glede na 1990) 1 1 1 0.9 0.9 0.9 0.8 0.8 0.8 Emisije F (emissions) P (population) 0.7 0.7 0.7 g = G/P 0.6 0.6 0.6 h = F/G 0.5 0.5 0.5 1980 1985 1990 1995 2000 2005 1980
ê Večja pogostnost in jakost vremenskih ekstremov? Spremenjeno ekstremno vreme Toplejše podnebjeè več energije v podnebnem sistemu?
NAMEN PRILAGAJANJA Namen prilagajanja je zmanjšati tveganje in škodo zaradi sedanjih in prihodnjih škodljivih učinkov podnebnih sprememb, in sicer na način, ki je stroškovno učinkovit ali izkorišča možne koristi.
IZHODIŠČA STRATEGIJE • Prilagajanje kmetijstva in gozdarstva je kompleksen, dinamičen in interdisciplinarni proces, ki mora vključevati deležnike na vseh ravneh • Temeljiti mora temeljiti na rešitvah, ki omogočajo trajnostno konkurenčno kmetovanje ter sonaravno, in večnamensko gospodarjenje z gozdovi. • Prilagajanje naj bo sektorsko usklajeno, da ukrepi ne bi povzročali težav v drugih sektorjih. • Usklajeno naj bo na ravneh od lokalne do državne in pa tudi meddržavne, kar je še zlasti nujno pri gospodarjenju z vodo na nivoju porečij ali ob naravnih nesrečah • Željene so prilagoditve, ki prispevajo tudi k zmanjšanju izpustov TGP iz kmetijstva ter povečanju vezave CO2 v tleh in biomasi. • Prednost naj imajo ukrepi, ki bi preprečili nepovratno škodo.
STRATEGIJA PRILAGAJANJA SLOVENSKEGA KMETIJSTVA IN GOZDARSTVA PODNEBNIM SPREMEMBAM Izobraževanje, ozaveščanje, svetovanje Vzdrževanje in pridobivanje novega znanja Krepitev zmogljivosti za obvladovanje prilagajanja Ukrepi politike in spremembe obstoječe zakonodaje Mednarodno sodelovanje in partnerstvo
Izobraževanje, ozaveščanje, svetovanje • Javnomnenske raziskave • Izobraževanje (srednje, visokošolsko, programi vseživljenjskega učenja, za delavce v javni upravi in v okviru različnih združenj in strokovnih društev • Akcije ozaveščanja (Radio, TV, časopisi, revije, poljudne publikacije - vključevanje nevladnih organizacij in akademskih institucij • Kmetijsko in gozdarsko svetovanje sprotno informiranje pridelovalcev in lastnikov gozdov • Katalogizacija obstoječega domačega in tujega znanja o možnostih prilagajanja kmetijstva in gozdarstva
Raziskave podnebnih sprememb in prilagajanja kmetijstva in gozdarstva • Raziskave regionalnih podnebnih scenarijev in socio-ekonomskih scenarijev za Slovenijo • Agroklimatološke raziskave s področja pogostnosti in učinkov ekstremnega vremena in prilagajanja nanj • Raziskave na področju namakanja kulturnih rastlin in gospodarne rabe vode • Raziskave podnebnim spremembam prilagojene A) rastlinske pridelave B) živinoreje C) gozdarstva • Raziskave kazalcev za opredelitev uspešnosti prilagajanja
Krepitev zmogljivosti za obvladovanje prilagajanja kmetijstva in gozdarstva • Ustanovitev Slovenskega centra za prilagajanje kmetijstva in gozdarstva podnebnim spremembam, • Vzpostavitev celovitega kakovostnega in javnosti odprtega informacijskega sistema za spremljanje vpliva podnebnih sprememb • Vzpostavitev sistema za zgodnejše obveščanje o naravnih nesrečah • Vzpostavitev pilotnih projektov v praksi in regionalnih poskusno-demonstracijskih centrov • Krepitev kmetijsko-svetovalne službe in Javne gozdarske službe
Ukrepi kmetijske in gozdarske politike in spremembe obstoječe zakonodaje • Uvrstitev izgradnje zadrževalnikov vode in namakalnih sistemov med najpomembnejše cilje kmetijske politike • Trajnostno zagotavljanje ekonomske varnosti kmetij ob pojavu ekstremnih vremenskih razmer • izboljšanje ravnanja ob naravnih nesrečah in krizah • zagotavljanje možnosti izvajanja dopolnilnih dejavnosti na kmetijah in diverzifikacije pridelave • Spremembe v prostorskem planiranju • Spodbujanje kmetijskih in gozdarskih praks, ki zmanjšujejo emisije toplogrednih plinov so istočasno prilagajanje na podnebne spremembe • Politične odločitve v nacionalnih akcijskih programih in spremembe obstoječe ter priprava nove zakonodaje v kmetijstvu in na področju gozdarstva • Zagotovitev učinkovitih inšpekcijskih služb
Krepitev mednarodnega sodelovanja in partnerstva • Politike prilagajanja se oblikujejo v skoraj vseh državah EU in tudi drugod po svetu in zato je treba izmenjavati izkušnje zgodnjih ukrepov prilagajanja. • Spodbujanje sodelovanja, partnerstva in mrežnega povezovanja z znanstveno skupnostjo v EU in drugih državah, zlasti izmenjava izsledkov raziskav, podnebnih modelov in drugih metodoloških orodij
Prilagajanje na posledice, pri katerih so napovedi dovolj zanesljive, se mora začeti takoj.