i kaj je fizika
Download
Skip this Video
Download Presentation
I. KAJ JE FIZIKA?

Loading in 2 Seconds...

play fullscreen
1 / 26

I. KAJ JE FIZIKA? - PowerPoint PPT Presentation


  • 547 Views
  • Uploaded on

I. KAJ JE FIZIKA?. Fizika je temeljna naravoslovna znanost (uporabljajo mnoge druge – npr. tehniške). Naloga fizike je v odkrivanju naravnih – fizikalnih zakonov . Fizikalni zakoni podajajo odnose med fizikalnimi količinami .

loader
I am the owner, or an agent authorized to act on behalf of the owner, of the copyrighted work described.
capcha
Download Presentation

PowerPoint Slideshow about ' I. KAJ JE FIZIKA?' - trina


An Image/Link below is provided (as is) to download presentation

Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author.While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server.


- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - E N D - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -
Presentation Transcript
i kaj je fizika
I. KAJ JE FIZIKA?

Fizika je temeljna naravoslovna znanost (uporabljajo mnoge druge – npr.

tehniške).

Naloga fizike je v odkrivanju naravnih – fizikalnih zakonov.

Fizikalni zakoni podajajo odnose med fizikalnimi količinami.

Ti zakoni so rezultat opazovanja, merjenja, eksperimentiranja.

Z eksperimenti potrjujemo domneve, ki z veljavnostjo preidejo v zakone.

Zakoni so osnova znanstvene teorije (npr: Newtonova mehanika,

Relativnostna teorija).

Teorija pa nam podaja stopnjo vpogleda v poznavanje stvari.

  • METODE V FIZIKI
  • OPAZOVANJE
  • MERJENJE
  • EKSPERIMENTIRANJE
  • Ugotovitve strnemo v fizikalne ZAKONE.
slide2

Mehanika

  • Toplota
  • Elektrika
  • Optika
  • Kvantna fizika
  • Teorija relativnosti
slide3

hrup

velikost, barva, oblika

sestavazraka

okus

lakota

velikost, oblika temperatura

OKOLJE – ZAZNAVA - VREDNOTENJE

  • pojave v okolici zaznavamo s čutili.
  • človeško telo ima več čutilnikov.

.

  • čutila ne dajejo številčnih podatkov o količinah, ki jih čutijo.
  • če želimo tako vrste podatek, ga moramo izmeriti. Za to pa potrebujemo merilnik
merjenje in merski sistem

l = 150 m

merska enota

oznaka fizikalne količine

številčna vrednost

Merjenje in merski sistem

Merimo fizikalne količine.

Vsaka fizikalna količina ima svojo enoto in se meri s pomočjo merilne naprave.

Rezultat meritve je podan z merskim številom in mersko enoto.

PRIMER ZAPISA

Poznamo 7 osnovnih fizikalnih količin .

Tem količinam pripadajo osnovne enote.

vse druge fizikalne količine in enote lahko izpeljemo s pomočjo osnovnih fizikalnih količin in enot. Imenujemo jih izpeljane količine in izpeljane enote (npr. gostota = masa: prostornina).

fizikalne koli ine

standard (referenca)

enota

izpeljane

osnovne

STANDARDNI SISTEM ENOT (METRIČNI SISTEM)

FIZIKALNE KOLIČINE

opis fizikalne količine:

definiramo:

razdalja, ki jo svetloba prepotuje v času 1/299792458 s

npr. meter

fizikalne enote delimo na:

npr.: N = kg m s-2

fizikalna količina enota simbol

dolžina meter m

masa kilogram kg

čas sekunda s

električni tok amper A

termodinamska temperatura kelvin K

množina snovi mol mol

svetilnost sveča cd

merjenje in merske napake
Merjenje in merske napake

Zakaj se pojavijo?

Absolutna napaka: Natančnost osebne tehtnice je ± 1 kg. Na njej tehtamo majhnega otroka in nato odraslo osebo.

Kako bi ocenil meritvi?

Relativna napaka: Natančnost osebne tehtnice je ± 1%. Na njej zopet tehtamo majhnega otroka in nato odraslo osebo.

Kako bi sedaj ocenil meritvi glede na prvo tehtnico?

Kaj razumeš pod pojmom povprečna vrednost meritve?

slide7

TABELA OSNOVNIH FIZIKALNIH KOLIČIN in ENOT

V osnovni šoli jih spoznamo in uporabljamo 5.

slide8

ZNANSTVENA NOTACIJA

PREDPONA

      • Predpone v standardnem sistemu enot
  • faktor simbol predpona faktor simbol predpona
  • 1015 peta P 10-15 femto f
  • 1012 tera T10-12 pico p
  • 109 giga G 10-9 nano n
  • 106 mega M 10-6 mikro 
  • 103 kilo k 10-3 mili m
  • 102 hekto h10-2 centi c
  • 101 deka da10-1 deci d

v fiziki pogosto nastopajo zelo velike in zelo majhne vrednosti

3 560 000 000 m

= 3,56  109 m

= 3,56 Gm

0,000000492 s

= 4,92  10-7 s

= 0,496 10-6 s

= 0,492 s

preglednica predpon in njihova vloga
Preglednica predpon in njihova vloga

Primeri: 1hl = 100 l , 5 mg = 0,005 g

http://www.gravitacija.net/kazalo8.htm

slide10

enako število zanesljivih mest

osnovna enota:

npr.sekunda (s)

uporabljamo tudi minute, ure, dneve ...

PRETVARJANJE ENOT

Primer:

2,60 dni = ? ur

PRETVORBENI FAKTOR:

2,60 dni

= 2,60 ·24 h

= 62,4 h

2,60 dni = ? min

= 3744 min

2,60 dni

= 3,74·103 min

merjenje mase
Merjenje mase

Masa je mera za količino snovi in mera za vztrajnost

Merimo jo s tehtnico.

Osnovna enota je kg (izjema).

Oznaka ali simbol za maso je: m

Za maso velja zakon o ohranitvi, ki pravi: masa telesa se ne spremeni,

če ne dodamo ali odvzamemo snovi

Opomba: Pri fiziki strogo ločimo maso in težo.

Vaja: Primeri uporabe tehtnice in posredno merjenje mase majhnih teles.

Oznaka: m ; Enota: kg ; Merilna naprava: tehtnica

slide12

MASA

Pt - Ir cilinder

pripisali so mu maso 1 kg

SI standard:

Mednarodni urad za uteži in mere, Pariz

še en standard:

mednarodni dogovor:

C12 predpišemo 12 atomskih masnih enot (u)

1 u = 1,6605402·10-27 kg

10

mase ostalih atomov: masni spektrometer

slide13

Pt - Ir palica

DOLŽINA

1792: Republika Francija: nov merski sistem

temelj: meter

def: 1 desetmilijoninka razdalje Severni pol - Ekvator

kasneje: iz praktičnih razlogov:

PRAMETER

1960: 1 m = 1 650 763,73 valovnih dolžin rdeče-oranžne

svetlobe, ki jo seva Kr86

1983: meritve hitrosti svetlobe so postale izredno natančne

 definiramo hitrost svetlobe:

c = 299 792 458 m/sNATANČNO!

def:1 m = pot, ki jo svetloba v vakuumu

prepotuje v 1/299 792 458 sekunde

Oznaka: l, h, s ; Enota: m ; Merilna naprava: ravnilo, ..

slide14

DOLŽINE

[metri]

1027

1024

jate galaksij

1021

galaksije

1019

1015

1012

osončja

109

nebesna telesa

106

geološka telesa

103

1

živali,

rastline

človek

10-3

celice

10-6

velemolekule

10-9

molekule

atomi

10-12

jedra

10-15

hadroni

kvarki

delci polja

leptoni

?

V E S O L J E

slide15

kdaj se je zgodilo?

kako dolgo je trajalo?

Kaj se ponovi v enem dnevu

(mesecu, letu) ?

ČAS

Oznaka: t ; Enota: s ; Merilna naprava: ura

Značilni časovni intervali

časovni interval sekunde

življenski čas protona (predvideno) 11039

starost vesolja 51017

starost Keopsove piramide 11011

povprečna življenska doba človeka 2109

dolžina dneva 9104

čas med dvema zaporednima

utripoma človeškega srca 810-1

najkrajši dobljeni pulz

svetlobe (1989) 610-15

življenska doba nestabilnega delca 110-23

Planckov čas 110-43

slide16

dolžina dneva niha!

časovni standard (referenca): vsak pojav, ki se ponavlja

npr.: vrtenje Zemlje okoli osi (1 dan)

ATOMSKA URA

1 s  9 192 631 770 nihajev svetlobe,

ki jo odda Cs133

dve Cs uri se razglasita za 1 s v 6000 letih

Nihalo - periodičen pojav – kaj vpliva na čas nihanja?

DZ/10/31 – 35 (36 Dodatna DN – lahko pridobiš dodatne točke)

slide17

HITROST

Hitrost bomo označevali s črko v. Osnovna enota pa je

POMNI

Hitrost je količnik med potjo in časom, kar pomeni, da je za izračun potrebno poznavanje poti in za to potrebnega časa.

Hitrost zvoka v zraku je približno 340 m/s,

kar pomeni da udar strele iz oddaljenosti 340 m

slišimo čez 1 sekundo.

Hitrost svetlobe v zraku je približno 300 000 000 m/s.

V daljšem časovnem intervalu praviloma poznamo le povprečno hitrost – npr. potovanje na dopust. Podatek 70 km/h, pač pove, da smo prevozili povprečno 70 km v 1 uri . Pogled na števec vozila pa nam kaže trenutno hitrost vozila.

* V OS pogosto ne izpostavljamo vektorskega značaja količin

slide18

POMEMBNI DOSEŽKI ZNANOSTI

  • 2500-2000 pr.n.š.(uvedba časovne enote minute, ure – Babilon)
  • 3500-3000 PR.N.Š. (uporaba lunarnega koledarja - Sumerci)
  • 3000-2500 pr.n.š.(uporaba sončnega koledarja – Egipt)
  • 1000-500 pr.n.š.( zgodnji grški filozofi – Tales iz Mileta, Pitagora)
  • 400-300 pr.n.š.( Aristotel poveže večino znanja tedanjega časa- postavi temelje filozofije).
  • 300-200 pr.n.š.(Arhimed-najslavnejši antični znanstvenik-vzvod, Zemlja se vrti okoli Sonca in okoli svoje osi – Aristarh, izračunali obseg Zemlje – Eratosten)
  • 1200 – 1300 ( Roger Bacon – velik zagovornik poskusov)
  • 1400 – 1500 (Leonardo da Vinci)
  • 1500 – 1650 (Nikolaj Kopernik, Johannes Kepler, Galileo Galilei)
  • !650 – 1700 (sir Isaac Newton)
  • 1750 – 1800 ( Linnaeus – biološka klasifikacija, Coulomb, Volta, Ampere,…)
  • 1850 – 1900 (Mendelejev-periodni sistem, Charles Darwin, Jožef Stefan)
  • 1900 – danes (Albert Einstain, Max Planck – kvantna teorija).
slide19

STAROGRŠKI FILOZOFI

Saj sem že jaz rekel,

da je Zemlja okrogla, pa mi

niso verjeli…-

PITAGORA

TALES

ARISTOTEL

Že leta 585 pr. n. št

napove sončni mrk.

Vzel sem si čas in razložil

ter zbral in sistematiziral

vse fizikalne pojave…

slide20

ARHIMED – najslavnejši antični znanstvenik

  • Z lečami sežigal rimske ladje
  • Zakon o vzgonu
  • “Dajte mi oporno točko in
  • premaknil bom svet.”
  • S sestavljenimi vzvodi je
  • udobno sedeč brez večjega napora
  • dvignil do vrha natovorjeno
  • ladjo iz pristanišča in jo
  • premaknil do nasprotne obale.

HEVREKA

slide21

ROGER BACON (1214 – 1292)

LEONARDO DA VINCI (1452-1519)

  • načrti za padalo,
  • leteči stroji,
  • hidravlika,
  • anatomija

Prvi Evropejec, ki je opisal

izdelavo smodnika.

Renesančni umetnik, inženir,

Izumitelj, znanstvenik, matematik in filozof.

slide22

NIKOLAJ KOPERNIK (1473-1543)

JOHANNES KEPLER (1571-1630)

Prvi dokazal, da planeti krožijo

okoli Sonca po eliptičnih tirih.

Heliocentrično teorijo je razširjal

le med svojimi prijatelji.

Srednjeveška zvezdarna

slide23

GALILEO GALILEI (1564-1642)

  • Študiral medicino v Pici,
  • Proučeval je nihala, padanje

teles,

  • Sam je izdelal teleskop in opazoval Luno, Venerine mene, Sončeve pege,…
  • Napisal je knjigo v kateri je ob podpori Kopernikovim idejam smešil cerkvene dostojanstvenike.

“ In vendar

se vrti…”

UTEMELJITELJ ZNANSTVENEGA DELA

Teorije lahko preizkusimo ali ovržemo

z opazovanji in poskusi. Golo razglabljanje

je premalo.

slide24

Sir Isaac Newton (1642 – 1727)

Uporabil matematiko

za zapis zakonov.

Razvil svoj gravitacijski

zakon in zakone gibanja.

F = m a

Izumil zrcalni teleskop

In opazoval gibanje Lune

In planetov.

Napisal knjigo

Matematična načela filozofije narave.

slide25

JOŽEF STEFAN (1835 – 1893)

JURIJ VEGA (1754 – 1802)

Stefanov zakon opisuje, kako je izsevan

energijski tok odvisen od temperature

sevajočega telesa.

Prvi, ki je natančno izračunal temperaturo

površine Sonca.

slide26

Albert Einstein (1879 – 1955)

Ha,ha,ha…

v šoli sem imel same cveke…

Vse bi morali poenostaviti,

kolikor je le mogoče,

vendar ne bolj.

TEORIJA RELATIVNOSTI

E = m c²

ad