I kaj je fizika
This presentation is the property of its rightful owner.
Sponsored Links
1 / 26

I. KAJ JE FIZIKA? PowerPoint PPT Presentation


  • 449 Views
  • Uploaded on
  • Presentation posted in: General

I. KAJ JE FIZIKA?. Fizika je temeljna naravoslovna znanost (uporabljajo mnoge druge – npr. tehniške). Naloga fizike je v odkrivanju naravnih – fizikalnih zakonov . Fizikalni zakoni podajajo odnose med fizikalnimi količinami .

Download Presentation

I. KAJ JE FIZIKA?

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation

Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author.While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server.


- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - E N D - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -

Presentation Transcript


I. KAJ JE FIZIKA?

Fizika je temeljna naravoslovna znanost (uporabljajo mnoge druge – npr.

tehniške).

Naloga fizike je v odkrivanju naravnih – fizikalnih zakonov.

Fizikalni zakoni podajajo odnose med fizikalnimi količinami.

Ti zakoni so rezultat opazovanja, merjenja, eksperimentiranja.

Z eksperimenti potrjujemo domneve, ki z veljavnostjo preidejo v zakone.

Zakoni so osnova znanstvene teorije (npr: Newtonova mehanika,

Relativnostna teorija).

Teorija pa nam podaja stopnjo vpogleda v poznavanje stvari.

  • METODE V FIZIKI

  • OPAZOVANJE

  • MERJENJE

  • EKSPERIMENTIRANJE

  • Ugotovitve strnemo v fizikalne ZAKONE.


  • Mehanika

  • Toplota

  • Elektrika

  • Optika

  • Kvantna fizika

  • Teorija relativnosti


hrup

velikost, barva, oblika

sestavazraka

okus

lakota

velikost, oblika temperatura

OKOLJE – ZAZNAVA - VREDNOTENJE

  • pojave v okolici zaznavamo s čutili.

  • človeško telo ima več čutilnikov.

.

  • čutila ne dajejo številčnih podatkov o količinah, ki jih čutijo.

  • če želimo tako vrste podatek, ga moramo izmeriti. Za to pa potrebujemo merilnik


l = 150 m

merska enota

oznaka fizikalne količine

številčna vrednost

Merjenje in merski sistem

Merimo fizikalne količine.

Vsaka fizikalna količina ima svojo enoto in se meri s pomočjo merilne naprave.

Rezultat meritve je podan z merskim številom in mersko enoto.

PRIMER ZAPISA

Poznamo 7 osnovnih fizikalnih količin .

Tem količinam pripadajo osnovne enote.

vse druge fizikalne količine in enote lahko izpeljemo s pomočjo osnovnih fizikalnih količin in enot. Imenujemo jih izpeljane količine in izpeljane enote (npr. gostota = masa: prostornina).


standard (referenca)

enota

izpeljane

osnovne

STANDARDNI SISTEM ENOT (METRIČNI SISTEM)

FIZIKALNE KOLIČINE

opis fizikalne količine:

definiramo:

razdalja, ki jo svetloba prepotuje v času 1/299792458 s

npr. meter

fizikalne enote delimo na:

npr.: N = kg m s-2

fizikalna količinaenotasimbol

dolžinameter m

masakilogram kg

čassekunda s

električni tokamper A

termodinamska temperatura kelvin K

množina snovimol mol

svetilnostsveča cd


Merjenje in merske napake

Zakaj se pojavijo?

Absolutna napaka: Natančnost osebne tehtnice je ± 1 kg. Na njej tehtamo majhnega otroka in nato odraslo osebo.

Kako bi ocenil meritvi?

Relativna napaka: Natančnost osebne tehtnice je ± 1%. Na njej zopet tehtamo majhnega otroka in nato odraslo osebo.

Kako bi sedaj ocenil meritvi glede na prvo tehtnico?

Kaj razumeš pod pojmom povprečna vrednost meritve?


TABELA OSNOVNIH FIZIKALNIH KOLIČIN in ENOT

V osnovni šoli jih spoznamo in uporabljamo 5.


ZNANSTVENA NOTACIJA

PREDPONA

  • Predpone v standardnem sistemu enot

  • faktorsimbol predponafaktor simbol predpona

  • 1015petaP10-15femtof

  • 1012teraT10-12picop

  • 109gigaG10-9nanon

  • 106megaM10-6mikro

  • 103kilok10-3milim

  • 102hektoh10-2centic

  • 101dekada10-1decid

  • v fiziki pogosto nastopajo zelo velike in zelo majhne vrednosti

    3 560 000 000 m

    = 3,56  109 m

    = 3,56 Gm

    0,000000492 s

    = 4,92  10-7 s

    = 0,496 10-6 s

    = 0,492 s


    Preglednica predpon in njihova vloga

    Primeri: 1hl = 100 l , 5 mg = 0,005 g

    http://www.gravitacija.net/kazalo8.htm


    enako število zanesljivih mest

    osnovna enota:

    npr.sekunda (s)

    uporabljamo tudi minute, ure, dneve ...

    PRETVARJANJE ENOT

    Primer:

    2,60 dni = ? ur

    PRETVORBENI FAKTOR:

    2,60 dni

    = 2,60 ·24 h

    = 62,4 h

    2,60 dni = ? min

    = 3744 min

    2,60 dni

    = 3,74·103 min


    Merjenje mase

    Masa je mera za količino snovi in mera za vztrajnost

    Merimo jo s tehtnico.

    Osnovna enota je kg (izjema).

    Oznaka ali simbol za maso je: m

    Za maso velja zakon o ohranitvi, ki pravi: masa telesa se ne spremeni,

    če ne dodamo ali odvzamemo snovi

    Opomba: Pri fiziki strogo ločimo maso in težo.

    Vaja: Primeri uporabe tehtnice in posredno merjenje mase majhnih teles.

    Oznaka: m ; Enota: kg;Merilna naprava: tehtnica


    MASA

    Pt - Ir cilinder

    pripisali so mu maso 1 kg

    SI standard:

    Mednarodni urad za uteži in mere, Pariz

    še en standard:

    mednarodni dogovor:

    C12 predpišemo 12 atomskih masnih enot (u)

    1 u = 1,6605402·10-27 kg

    10

    mase ostalih atomov: masni spektrometer


    Pt - Ir palica

    DOLŽINA

    1792: Republika Francija: nov merski sistem

    temelj: meter

    def: 1 desetmilijoninka razdalje Severni pol - Ekvator

    kasneje: iz praktičnih razlogov:

    PRAMETER

    1960: 1 m = 1 650 763,73 valovnih dolžin rdeče-oranžne

    svetlobe, ki jo seva Kr86

    1983: meritve hitrosti svetlobe so postale izredno natančne

     definiramo hitrost svetlobe:

    c = 299 792 458 m/sNATANČNO!

    def:1 m = pot, ki jo svetloba v vakuumu

    prepotuje v 1/299 792 458 sekunde

    Oznaka: l, h, s ; Enota: m;Merilna naprava: ravnilo, ..


    DOLŽINE

    [metri]

    1027

    1024

    jate galaksij

    1021

    galaksije

    1019

    1015

    1012

    osončja

    109

    nebesna telesa

    106

    geološka telesa

    103

    1

    živali,

    rastline

    človek

    10-3

    celice

    10-6

    velemolekule

    10-9

    molekule

    atomi

    10-12

    jedra

    10-15

    hadroni

    kvarki

    delci polja

    leptoni

    ?

    V E S O L J E


    kdaj se je zgodilo?

    kako dolgo je trajalo?

    Kaj se ponovi v enem dnevu

    (mesecu, letu) ?

    ČAS

    Oznaka: t; Enota: s;Merilna naprava: ura

    Značilni časovni intervali

    časovni interval sekunde

    življenski čas protona (predvideno)11039

    starost vesolja 51017

    starost Keopsove piramide11011

    povprečna življenska doba človeka2109

    dolžina dneva 9104

    čas med dvema zaporednima

    utripoma človeškega srca810-1

    najkrajši dobljeni pulz

    svetlobe (1989)610-15

    življenska doba nestabilnega delca110-23

    Planckov čas110-43


    dolžina dneva niha!

    časovni standard (referenca): vsak pojav, ki se ponavlja

    npr.: vrtenje Zemlje okoli osi (1 dan)

    ATOMSKA URA

    1 s  9 192 631 770 nihajev svetlobe,

    ki jo odda Cs133

    dve Cs uri se razglasita za 1 s v 6000 letih

    Nihalo - periodičen pojav – kaj vpliva na čas nihanja?

    DZ/10/31 – 35 (36 Dodatna DN – lahko pridobiš dodatne točke)


    HITROST

    Hitrost bomo označevali s črko v. Osnovna enota pa je

    POMNI

    Hitrost je količnik med potjo in časom, kar pomeni, da je za izračun potrebno poznavanje poti in za to potrebnega časa.

    Hitrost zvoka v zraku je približno 340 m/s,

    kar pomeni da udar strele iz oddaljenosti 340 m

    slišimo čez 1 sekundo.

    Hitrost svetlobe v zraku je približno 300 000 000 m/s.

    V daljšem časovnem intervalu praviloma poznamo le povprečno hitrost – npr. potovanje na dopust. Podatek 70 km/h, pač pove, da smo prevozili povprečno 70 km v 1 uri . Pogled na števec vozila pa nam kaže trenutno hitrost vozila.

    * V OS pogosto ne izpostavljamo vektorskega značaja količin


    • POMEMBNI DOSEŽKI ZNANOSTI

    • 2500-2000 pr.n.š.(uvedba časovne enote minute, ure – Babilon)

    • 3500-3000 PR.N.Š. (uporaba lunarnega koledarja - Sumerci)

    • 3000-2500 pr.n.š.(uporaba sončnega koledarja – Egipt)

    • 1000-500 pr.n.š.( zgodnji grški filozofi – Tales iz Mileta, Pitagora)

    • 400-300 pr.n.š.( Aristotel poveže večino znanja tedanjega časa-postavi temelje filozofije).

    • 300-200 pr.n.š.(Arhimed-najslavnejši antični znanstvenik-vzvod, Zemlja se vrti okoli Sonca in okoli svoje osi – Aristarh, izračunali obseg Zemlje – Eratosten)

    • 1200 – 1300 ( Roger Bacon – velik zagovornik poskusov)

    • 1400 – 1500 (Leonardo da Vinci)

    • 1500 – 1650 (Nikolaj Kopernik, Johannes Kepler, Galileo Galilei)

    • !650 – 1700 (sir Isaac Newton)

    • 1750 – 1800 ( Linnaeus – biološka klasifikacija, Coulomb, Volta, Ampere,…)

    • 1850 – 1900 (Mendelejev-periodni sistem, Charles Darwin, Jožef Stefan)

    • 1900 – danes (Albert Einstain, Max Planck – kvantna teorija).


    STAROGRŠKI FILOZOFI

    Saj sem že jaz rekel,

    da je Zemlja okrogla, pa mi

    niso verjeli…-

    PITAGORA

    TALES

    ARISTOTEL

    Že leta 585 pr. n. št

    napove sončni mrk.

    Vzel sem si čas in razložil

    ter zbral in sistematiziral

    vse fizikalne pojave…


    ARHIMED – najslavnejši antični znanstvenik

    • Z lečami sežigal rimske ladje

    • Zakon o vzgonu

    • “Dajte mi oporno točko in

    • premaknil bom svet.”

    • S sestavljenimi vzvodi je

    • udobno sedeč brez večjega napora

    • dvignil do vrha natovorjeno

    • ladjo iz pristanišča in jo

    • premaknil do nasprotne obale.

    HEVREKA


    ROGER BACON (1214 – 1292)

    LEONARDO DA VINCI (1452-1519)

    • načrti za padalo,

    • leteči stroji,

    • hidravlika,

    • anatomija

    Prvi Evropejec, ki je opisal

    izdelavo smodnika.

    Renesančni umetnik, inženir,

    Izumitelj, znanstvenik, matematik in filozof.


    NIKOLAJ KOPERNIK (1473-1543)

    JOHANNES KEPLER (1571-1630)

    Prvi dokazal, da planeti krožijo

    okoli Sonca po eliptičnih tirih.

    Heliocentrično teorijo je razširjal

    le med svojimi prijatelji.

    Srednjeveška zvezdarna


    GALILEO GALILEI (1564-1642)

    • Študiral medicino v Pici,

    • Proučeval je nihala, padanje

      teles,

    • Sam je izdelal teleskop in opazoval Luno, Venerine mene, Sončeve pege,…

    • Napisal je knjigo v kateri je ob podpori Kopernikovim idejam smešil cerkvene dostojanstvenike.

    “ In vendar

    se vrti…”

    UTEMELJITELJ ZNANSTVENEGA DELA

    Teorije lahko preizkusimo ali ovržemo

    z opazovanji in poskusi. Golo razglabljanje

    je premalo.


    Sir Isaac Newton (1642 – 1727)

    Uporabil matematiko

    za zapis zakonov.

    Razvil svoj gravitacijski

    zakon in zakone gibanja.

    F = m a

    Izumil zrcalni teleskop

    In opazoval gibanje Lune

    In planetov.

    Napisal knjigo

    Matematična načela filozofije narave.


    JOŽEF STEFAN (1835 – 1893)

    JURIJ VEGA (1754 – 1802)

    Stefanov zakon opisuje, kako je izsevan

    energijski tok odvisen od temperature

    sevajočega telesa.

    Prvi, ki je natančno izračunal temperaturo

    površine Sonca.


    Albert Einstein (1879 – 1955)

    Ha,ha,ha…

    v šoli sem imel same cveke…

    Vse bi morali poenostaviti,

    kolikor je le mogoče,

    vendar ne bolj.

    TEORIJA RELATIVNOSTI

    E = m c²


  • Login