I kaj je fizika
This presentation is the property of its rightful owner.
Sponsored Links
1 / 26

I. KAJ JE FIZIKA? PowerPoint PPT Presentation


  • 406 Views
  • Uploaded on
  • Presentation posted in: General

I. KAJ JE FIZIKA?. Fizika je temeljna naravoslovna znanost (uporabljajo mnoge druge – npr. tehniške). Naloga fizike je v odkrivanju naravnih – fizikalnih zakonov . Fizikalni zakoni podajajo odnose med fizikalnimi količinami .

Download Presentation

I. KAJ JE FIZIKA?

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation

Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author.While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server.


- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - E N D - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -

Presentation Transcript


I kaj je fizika

I. KAJ JE FIZIKA?

Fizika je temeljna naravoslovna znanost (uporabljajo mnoge druge – npr.

tehniške).

Naloga fizike je v odkrivanju naravnih – fizikalnih zakonov.

Fizikalni zakoni podajajo odnose med fizikalnimi količinami.

Ti zakoni so rezultat opazovanja, merjenja, eksperimentiranja.

Z eksperimenti potrjujemo domneve, ki z veljavnostjo preidejo v zakone.

Zakoni so osnova znanstvene teorije (npr: Newtonova mehanika,

Relativnostna teorija).

Teorija pa nam podaja stopnjo vpogleda v poznavanje stvari.

  • METODE V FIZIKI

  • OPAZOVANJE

  • MERJENJE

  • EKSPERIMENTIRANJE

  • Ugotovitve strnemo v fizikalne ZAKONE.


I kaj je fizika

  • Mehanika

  • Toplota

  • Elektrika

  • Optika

  • Kvantna fizika

  • Teorija relativnosti


I kaj je fizika

hrup

velikost, barva, oblika

sestavazraka

okus

lakota

velikost, oblika temperatura

OKOLJE – ZAZNAVA - VREDNOTENJE

  • pojave v okolici zaznavamo s čutili.

  • človeško telo ima več čutilnikov.

.

  • čutila ne dajejo številčnih podatkov o količinah, ki jih čutijo.

  • če želimo tako vrste podatek, ga moramo izmeriti. Za to pa potrebujemo merilnik


Merjenje in merski sistem

l = 150 m

merska enota

oznaka fizikalne količine

številčna vrednost

Merjenje in merski sistem

Merimo fizikalne količine.

Vsaka fizikalna količina ima svojo enoto in se meri s pomočjo merilne naprave.

Rezultat meritve je podan z merskim številom in mersko enoto.

PRIMER ZAPISA

Poznamo 7 osnovnih fizikalnih količin .

Tem količinam pripadajo osnovne enote.

vse druge fizikalne količine in enote lahko izpeljemo s pomočjo osnovnih fizikalnih količin in enot. Imenujemo jih izpeljane količine in izpeljane enote (npr. gostota = masa: prostornina).


Fizikalne koli ine

standard (referenca)

enota

izpeljane

osnovne

STANDARDNI SISTEM ENOT (METRIČNI SISTEM)

FIZIKALNE KOLIČINE

opis fizikalne količine:

definiramo:

razdalja, ki jo svetloba prepotuje v času 1/299792458 s

npr. meter

fizikalne enote delimo na:

npr.: N = kg m s-2

fizikalna količinaenotasimbol

dolžinameter m

masakilogram kg

čassekunda s

električni tokamper A

termodinamska temperatura kelvin K

množina snovimol mol

svetilnostsveča cd


Merjenje in merske napake

Merjenje in merske napake

Zakaj se pojavijo?

Absolutna napaka: Natančnost osebne tehtnice je ± 1 kg. Na njej tehtamo majhnega otroka in nato odraslo osebo.

Kako bi ocenil meritvi?

Relativna napaka: Natančnost osebne tehtnice je ± 1%. Na njej zopet tehtamo majhnega otroka in nato odraslo osebo.

Kako bi sedaj ocenil meritvi glede na prvo tehtnico?

Kaj razumeš pod pojmom povprečna vrednost meritve?


I kaj je fizika

TABELA OSNOVNIH FIZIKALNIH KOLIČIN in ENOT

V osnovni šoli jih spoznamo in uporabljamo 5.


I kaj je fizika

ZNANSTVENA NOTACIJA

PREDPONA

  • Predpone v standardnem sistemu enot

  • faktorsimbol predponafaktor simbol predpona

  • 1015petaP10-15femtof

  • 1012teraT10-12picop

  • 109gigaG10-9nanon

  • 106megaM10-6mikro

  • 103kilok10-3milim

  • 102hektoh10-2centic

  • 101dekada10-1decid

  • v fiziki pogosto nastopajo zelo velike in zelo majhne vrednosti

    3 560 000 000 m

    = 3,56  109 m

    = 3,56 Gm

    0,000000492 s

    = 4,92  10-7 s

    = 0,496 10-6 s

    = 0,492 s


    Preglednica predpon in njihova vloga

    Preglednica predpon in njihova vloga

    Primeri: 1hl = 100 l , 5 mg = 0,005 g

    http://www.gravitacija.net/kazalo8.htm


    I kaj je fizika

    enako število zanesljivih mest

    osnovna enota:

    npr.sekunda (s)

    uporabljamo tudi minute, ure, dneve ...

    PRETVARJANJE ENOT

    Primer:

    2,60 dni = ? ur

    PRETVORBENI FAKTOR:

    2,60 dni

    = 2,60 ·24 h

    = 62,4 h

    2,60 dni = ? min

    = 3744 min

    2,60 dni

    = 3,74·103 min


    Merjenje mase

    Merjenje mase

    Masa je mera za količino snovi in mera za vztrajnost

    Merimo jo s tehtnico.

    Osnovna enota je kg (izjema).

    Oznaka ali simbol za maso je: m

    Za maso velja zakon o ohranitvi, ki pravi: masa telesa se ne spremeni,

    če ne dodamo ali odvzamemo snovi

    Opomba: Pri fiziki strogo ločimo maso in težo.

    Vaja: Primeri uporabe tehtnice in posredno merjenje mase majhnih teles.

    Oznaka: m ; Enota: kg;Merilna naprava: tehtnica


    I kaj je fizika

    MASA

    Pt - Ir cilinder

    pripisali so mu maso 1 kg

    SI standard:

    Mednarodni urad za uteži in mere, Pariz

    še en standard:

    mednarodni dogovor:

    C12 predpišemo 12 atomskih masnih enot (u)

    1 u = 1,6605402·10-27 kg

    10

    mase ostalih atomov: masni spektrometer


    I kaj je fizika

    Pt - Ir palica

    DOLŽINA

    1792: Republika Francija: nov merski sistem

    temelj: meter

    def: 1 desetmilijoninka razdalje Severni pol - Ekvator

    kasneje: iz praktičnih razlogov:

    PRAMETER

    1960: 1 m = 1 650 763,73 valovnih dolžin rdeče-oranžne

    svetlobe, ki jo seva Kr86

    1983: meritve hitrosti svetlobe so postale izredno natančne

     definiramo hitrost svetlobe:

    c = 299 792 458 m/sNATANČNO!

    def:1 m = pot, ki jo svetloba v vakuumu

    prepotuje v 1/299 792 458 sekunde

    Oznaka: l, h, s ; Enota: m;Merilna naprava: ravnilo, ..


    I kaj je fizika

    DOLŽINE

    [metri]

    1027

    1024

    jate galaksij

    1021

    galaksije

    1019

    1015

    1012

    osončja

    109

    nebesna telesa

    106

    geološka telesa

    103

    1

    živali,

    rastline

    človek

    10-3

    celice

    10-6

    velemolekule

    10-9

    molekule

    atomi

    10-12

    jedra

    10-15

    hadroni

    kvarki

    delci polja

    leptoni

    ?

    V E S O L J E


    I kaj je fizika

    kdaj se je zgodilo?

    kako dolgo je trajalo?

    Kaj se ponovi v enem dnevu

    (mesecu, letu) ?

    ČAS

    Oznaka: t; Enota: s;Merilna naprava: ura

    Značilni časovni intervali

    časovni interval sekunde

    življenski čas protona (predvideno)11039

    starost vesolja 51017

    starost Keopsove piramide11011

    povprečna življenska doba človeka2109

    dolžina dneva 9104

    čas med dvema zaporednima

    utripoma človeškega srca810-1

    najkrajši dobljeni pulz

    svetlobe (1989)610-15

    življenska doba nestabilnega delca110-23

    Planckov čas110-43


    I kaj je fizika

    dolžina dneva niha!

    časovni standard (referenca): vsak pojav, ki se ponavlja

    npr.: vrtenje Zemlje okoli osi (1 dan)

    ATOMSKA URA

    1 s  9 192 631 770 nihajev svetlobe,

    ki jo odda Cs133

    dve Cs uri se razglasita za 1 s v 6000 letih

    Nihalo - periodičen pojav – kaj vpliva na čas nihanja?

    DZ/10/31 – 35 (36 Dodatna DN – lahko pridobiš dodatne točke)


    I kaj je fizika

    HITROST

    Hitrost bomo označevali s črko v. Osnovna enota pa je

    POMNI

    Hitrost je količnik med potjo in časom, kar pomeni, da je za izračun potrebno poznavanje poti in za to potrebnega časa.

    Hitrost zvoka v zraku je približno 340 m/s,

    kar pomeni da udar strele iz oddaljenosti 340 m

    slišimo čez 1 sekundo.

    Hitrost svetlobe v zraku je približno 300 000 000 m/s.

    V daljšem časovnem intervalu praviloma poznamo le povprečno hitrost – npr. potovanje na dopust. Podatek 70 km/h, pač pove, da smo prevozili povprečno 70 km v 1 uri . Pogled na števec vozila pa nam kaže trenutno hitrost vozila.

    * V OS pogosto ne izpostavljamo vektorskega značaja količin


    I kaj je fizika

    • POMEMBNI DOSEŽKI ZNANOSTI

    • 2500-2000 pr.n.š.(uvedba časovne enote minute, ure – Babilon)

    • 3500-3000 PR.N.Š. (uporaba lunarnega koledarja - Sumerci)

    • 3000-2500 pr.n.š.(uporaba sončnega koledarja – Egipt)

    • 1000-500 pr.n.š.( zgodnji grški filozofi – Tales iz Mileta, Pitagora)

    • 400-300 pr.n.š.( Aristotel poveže večino znanja tedanjega časa-postavi temelje filozofije).

    • 300-200 pr.n.š.(Arhimed-najslavnejši antični znanstvenik-vzvod, Zemlja se vrti okoli Sonca in okoli svoje osi – Aristarh, izračunali obseg Zemlje – Eratosten)

    • 1200 – 1300 ( Roger Bacon – velik zagovornik poskusov)

    • 1400 – 1500 (Leonardo da Vinci)

    • 1500 – 1650 (Nikolaj Kopernik, Johannes Kepler, Galileo Galilei)

    • !650 – 1700 (sir Isaac Newton)

    • 1750 – 1800 ( Linnaeus – biološka klasifikacija, Coulomb, Volta, Ampere,…)

    • 1850 – 1900 (Mendelejev-periodni sistem, Charles Darwin, Jožef Stefan)

    • 1900 – danes (Albert Einstain, Max Planck – kvantna teorija).


    I kaj je fizika

    STAROGRŠKI FILOZOFI

    Saj sem že jaz rekel,

    da je Zemlja okrogla, pa mi

    niso verjeli…-

    PITAGORA

    TALES

    ARISTOTEL

    Že leta 585 pr. n. št

    napove sončni mrk.

    Vzel sem si čas in razložil

    ter zbral in sistematiziral

    vse fizikalne pojave…


    I kaj je fizika

    ARHIMED – najslavnejši antični znanstvenik

    • Z lečami sežigal rimske ladje

    • Zakon o vzgonu

    • “Dajte mi oporno točko in

    • premaknil bom svet.”

    • S sestavljenimi vzvodi je

    • udobno sedeč brez večjega napora

    • dvignil do vrha natovorjeno

    • ladjo iz pristanišča in jo

    • premaknil do nasprotne obale.

    HEVREKA


    I kaj je fizika

    ROGER BACON (1214 – 1292)

    LEONARDO DA VINCI (1452-1519)

    • načrti za padalo,

    • leteči stroji,

    • hidravlika,

    • anatomija

    Prvi Evropejec, ki je opisal

    izdelavo smodnika.

    Renesančni umetnik, inženir,

    Izumitelj, znanstvenik, matematik in filozof.


    I kaj je fizika

    NIKOLAJ KOPERNIK (1473-1543)

    JOHANNES KEPLER (1571-1630)

    Prvi dokazal, da planeti krožijo

    okoli Sonca po eliptičnih tirih.

    Heliocentrično teorijo je razširjal

    le med svojimi prijatelji.

    Srednjeveška zvezdarna


    I kaj je fizika

    GALILEO GALILEI (1564-1642)

    • Študiral medicino v Pici,

    • Proučeval je nihala, padanje

      teles,

    • Sam je izdelal teleskop in opazoval Luno, Venerine mene, Sončeve pege,…

    • Napisal je knjigo v kateri je ob podpori Kopernikovim idejam smešil cerkvene dostojanstvenike.

    “ In vendar

    se vrti…”

    UTEMELJITELJ ZNANSTVENEGA DELA

    Teorije lahko preizkusimo ali ovržemo

    z opazovanji in poskusi. Golo razglabljanje

    je premalo.


    I kaj je fizika

    Sir Isaac Newton (1642 – 1727)

    Uporabil matematiko

    za zapis zakonov.

    Razvil svoj gravitacijski

    zakon in zakone gibanja.

    F = m a

    Izumil zrcalni teleskop

    In opazoval gibanje Lune

    In planetov.

    Napisal knjigo

    Matematična načela filozofije narave.


    I kaj je fizika

    JOŽEF STEFAN (1835 – 1893)

    JURIJ VEGA (1754 – 1802)

    Stefanov zakon opisuje, kako je izsevan

    energijski tok odvisen od temperature

    sevajočega telesa.

    Prvi, ki je natančno izračunal temperaturo

    površine Sonca.


    I kaj je fizika

    Albert Einstein (1879 – 1955)

    Ha,ha,ha…

    v šoli sem imel same cveke…

    Vse bi morali poenostaviti,

    kolikor je le mogoče,

    vendar ne bolj.

    TEORIJA RELATIVNOSTI

    E = m c²


  • Login