ZAGOTAVLJANE KAKOVOSTI KOT DEL DISPOZITIVA VARNOSTI

1. ZAGOTAVLJANE KAKOVOSTI KOT DEL DISPOZITIVA VARNOSTI Tveganje, kakovost, varnost, vrtec/šola

2. Konceptualizacija • Teza 1: Konceptualizacije kakovosti pogosto kot nevtralne = skrb za dober vrtec, dobro šolo… • Dejansko: primer poskusa urejanja družbenih razmerij • Zapadajo polju razmerij moči, oblastnih razmerij… • Produktivnih in represivnih • Kakovost in tveganje – sodobne družbe • Foucault: zagotavljanje kakovosti – razmerje dispozitivov (mehanizmov) suverenosti, nadzora in varnosti Slavko Gaber-PEF(CEPS), Univerza v Ljubljani

3. Dispozitiv varnosti… • Po prevladi juridičnega dispozitiva in disciplinsko kaznovalnega dispozitiva – dispozitiv VARNOSTI (prva dva še v igri a podrejena logiki novega DV) • Vzpostavitev aparata, ki ne odreja (JD), preprečuje (DKD), ampak ureja z vzpostavitvijo povezav med elementi; izhaja iz zatečenega • Meri na varnost – največjo korist - POPULACIJE • Populacija - objekt in subjekt nove politične ekonomije moči • Pripoznati se kot član populacije • Mehanizmi varnosti zadevajo: • Prostor • Ravnanja z negotovim • Nov pristop k normalnemu – normalnosti in normalizaciji • Obvladovanje, upravljanje, uravnavanje (regulacija – juridična je le del…) Slavko Gaber-PEF(CEPS), Univerza v Ljubljani

4. Blaginja, tveganje, varnost… • Država blaginje in varnost – država kot garant • Dejansko vsaj že na prehodu 19-20 stol. • Družbe naraščajočega tveganja – več od države • Absolutno tveganje upada (Boudon) • Relativno tveganje narašča (Beck, Castel) Slavko Gaber-PEF(CEPS), Univerza v Ljubljani

5. Neo-liberalno… • Vprašanje strukturnih premikov • Zaostrena tekmovalnost v sferi produkcije za trg • Zaostrena tekmovalnost v sferi mezdnega dela • Teza 2: Beg od tega dejstva je neproduktiven… • Produktivno vprašanje kako ob tem zagotoviti varnost, smisel, digniteto (skupin, individuov, družb) • Ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti na tem ozadju nujno • Neoliberalno: Prenos odgovornosti na posameznika – samoevalvacija • Iskanje ravnotežja: ohranjanje močnega – izboljševanje šibkega – skrb za varnost sistema in delov – smiselno poseganje po uravnavanju delovanja družbe Slavko Gaber-PEF(CEPS), Univerza v Ljubljani

6. Kdo tvega brez UZK? • Vrtci in šole (vodstva še posebej); • namesto spremljanja in krmiljenja – nepredvidljivi in nepredvideni dogodki in posegi…, • koliko vpisa, koliko delovnih mest…? • Vzgojiteljice, učiteljstvo; • kaj dosežem s svojim delom, • kakšno je mnenje o mojem delu (ni nujno, da ga sprejmem, pametno pa je, da ga poznam…)? Slavko Gaber-PEF(CEPS), Univerza v Ljubljani

7. Kdo tvega brez UZK? • Starši – v kakšni šoli, vrtcu je moj otrok; • kam pošiljajo svojega otroka, • lahko kaj prispevajo k večji kakovosti? • Državljanke in državljani; • kako varen, kakovosten je naš šolski sistem, • kako učinkovito porabimo sredstva za VIZ? • Država, ministrstvo (informirano o…); • Ko se pojavi OECD in domači “hitrorokci” ni panike… Slavko Gaber-PEF(CEPS), Univerza v Ljubljani

8. Potrebni elementi za UZK • Konceptualna domišljenost: • Pogojev izvedbe UZK • legitimnost skrbi za – sprejetost potrebe po UZK • čas (ne preveč) • denar (zadosti) • Elementov spremljanja, zamikanja, ohranjanja • Primerljivo znanje – za tekmo – nič narobe… • NI EDINI SVET – napaka neo-liberalizma • Primerljivo, kakovostno znanje tudi za prostore razumevanja, užitka – uživanja ob učenju, spoznavanju • Oblikovanje vrednot (ki jih zgrešimo, če ciljamo neposredno nanje) • Šola kot socialni prostor – prostor opor – tudi za one izven šole – v naselju, na vasi, starejše, šibkejše… • Mehanizmov Slavko Gaber-PEF(CEPS), Univerza v Ljubljani

9. Slovenija danes… • Ni domišljenega sistema (tudi razlikovanega ne) – različni zastavki • Prevladujoče: samoevalvacija (notranja evalvacija) • + pretiran strah pred merljivimi elementi dosežkov • Elementi zunanje evalvacije: nacionalne (preverjanja znanja, mature...), mednarodne (PISA…) in inšpekcija Slavko Gaber-PEF(CEPS), Univerza v Ljubljani

10. Kako pa drugi? • Praviloma ne letijo slepo in brez map… • Kombinacije zunanje in notranje evalvacije – več zunanje – pogosto bolj kot SI stava na eksternost • Razmerje med odgovornostjo in avtonomijo - izpostavljeno (dejansko spoprijem za obvladovanje prostorov, strah, želja po varnosti…) • Evropska dimenzija (strah in tekmovalnost; pozabljajo (kot mi) na zunaj ekonomsko…) Slavko Gaber-PEF(CEPS), Univerza v Ljubljani

11. Kam bi lahko vložili moči pri UZKv Sloveniji IZHODIŠČA, NAČELA POSTOPKI, POTEKI , INSTITUCIJE PODPORNE INSTITUCIJE, FINANCE, MEHANIZMI, PRIPOMOČKI

12. Kakovost (učinkovitost in pravičnosti) skozi samoevalvacijo Slavko Gaber-PEF(CEPS), Univerza v Ljubljani

13. Načela razvoja: • Strokovna avtonomnost • Pravna, normativna urejenost • Preglednost • Odgovornost • Vključevanje interesnih skupin • Razmejitev notranjih in zunanjih pristopov • Procesni pristop: razvoj in kultura učenja • Načrtnost in metodološka zasnovanost • Prožnost • Celovitost (od vrtca do države) • Prepoved rangiranja vrtcev in šol • Razsodna raba in varovanje podatkov • Javna finančna in strokovna podpora • Razvoj strokovnih jeder Slavko Gaber-PEF(CEPS), Univerza v Ljubljani

14. Domišljeno, koordinirano… • NACIONALNA KOMISIJA ZA UZK: (kazalniki, področja, protokoli, strokovna pomoč, promocija, poročila) • Delovanje NKUZK določi zakon (ZOFVI?) • PRAVNA REGULACIJA UZK Slavko Gaber-PEF(CEPS), Univerza v Ljubljani

15. Nacionalno koordinativno telo • Sestavljeno naj bi bilo PARTNERSKO (nihče nima večine) iz: • predstavnikov (priporočljivo predsednice, predsedniki) strokovnih svetov, • predstavnikov javnih zavodov na področju vzgoje in izobraževanja, ki jih določa ZOFVI, • predstavnikov združenja vrtcev in šol oz. institucij za izobraževanje odraslih, • predstavnikov sindikatov s področja vzgoje in izobraževanja, • predstavnikov inštitutov s področja edukacije in fakultet, ki izobražujejo učiteljstvo in vzgojiteljice, vzgojitelje, • predstavnikov ministrstva pristojnega za področje vzgoje in izobraževanja do ravni terciarnega izobraževanja. Slavko Gaber-PEF(CEPS), Univerza v Ljubljani

16. Področja UZK • Mogoča skupna področja UZK – kombinacija obveznega in dodatnega • Redna (3 leta) in obvezna: • Javne finance (država, občine) • Pravni in organizacijski okvir (država, občine) • Dosežki otrok, učencev, dijakov, … (vrtci, šole, OIO) • Posebej tudi vrednotni profil populacije, ki zapušča OŠ in SŠ • Prehodnost in zaposljivost (SŠ, posebej poklicne) • Zadovoljstvo in občutek varnosti (ministrstvo, JZ, vrtci, …) Slavko Gaber-PEF(CEPS), Univerza v Ljubljani

17. Področja UZK • Dodatna • Procesni elementi kakovosti učenja • Sodelovanje šola – starši - lokalna skupnost – drugi deležniki • Kadrovska politika in razvoj kadrov • Učinkovitost gospodarjenja z javnimi sredstvi • Druga področja • Poudarki po ravneh (specifike naj ostanejo) • Dodana vrednost (domišljeno… – primer regionalnih razlik…) • Mednarodne raziskave (nujno ostanejo) Slavko Gaber-PEF(CEPS), Univerza v Ljubljani

18. Baze podatkov, kazalniki, finance, promocija… • Baze podatkov: • Zakonska podlaga • Sistematično in kontinuirano zbiranje • Normativno in kriterijsko interpretiranje dosežkov • Nadgradnja obstoječih preizkusov znanja • Podpora pri samoevalvaciji • Mednarodno primerljiv sistem dodane vrednosti • Razširitev uporabe podatkov Slavko Gaber-PEF(CEPS), Univerza v Ljubljani

19. Baze, kazalniki, finance, promocija… • Kazalniki in področja: • Po posameznih ravneh in področjih znotraj sistema • Nacionalni nabor kazalnikov • Razvoj kazalnikov na posamezni šoli • Finance: • Stabilne, redne za obvezni nabor področij • Razpisi za dodatno UZK • Promocija kakovosti: • Javna promocija kakovostnih dosežkov • Nacionalna nagrada za kakovost Slavko Gaber-PEF(CEPS), Univerza v Ljubljani