Zavod za gozdove Slovenije:

1. ŽLED V SLOVENIJIhttp://www.delo.si/zgodbe/sobotnapriloga/les-je-lep-gozd-se-lepsi-ndash-ce-ga-ne-unici-zled.html • Zavod za gozdove Slovenije: • Žledolom in snegolom 1996/97 - 870.000 m3poškodovanega drevja. • Letošnji žledolom – več kot v vseh zadnjih 50 letih poškodovanega drevja – 7miom3!!! Škoda na 40% gozda. • Srednje močan žled se pojavlja vsakih nekaj let. • Močan žled z veliko gospodarsko škodo, pa na 10 -20 let. • Največjo škodo povzroča na drevju in na električnihter telefonskih napeljavah.

2. Dom in svet iz januarja leta 1900 -podobne razmere na notranjskem kot letos februarja

4. Globalno segrevanje se nadaljuje. • Leto 2013 četrto najtoplejše po 1880. • Do nastajanja žleda privedejo tekoče padavine (rosenje, dež), ki se v obliki ledu kopičijo na različnem materialu. • Žled je tudi do 20 centimetrov debela ledena obloga na drevju, grmovnicah, stebrih daljnovodov in drugi infrastrukturi in z veliko težo lomi veje, ruje in lomi debla, daljnovode ter povzroča veliko gmotno škodo. • Vzrok za letošnje žledenje po velikem delu Slovenije je hladen, vzhodni zračni tok v nižjih zračnih plasteh in toplejši ter vlažen iz Sredozemlja v višjih. To ustvari za žled ugodne temperaturne razmere in pogosto spodbudi nastanek bistvenega dejavnika – velike količine padavin.

5. STANJE NAŠIH GOZDOV • več kot60-odstotna gozdnatost - Slovenija 3. v Evropi. • Od leta 1875 je površina gozda v stalnem porastu. • gozdovi večinoma strnjeni; (95%) oddaljenost enega gozda do naslednjega najbližjega ne presega 500 metrov! • Strnjenost gozdov je pomembna pri zagotavljanju dovolj velike genske, vrstne in ekosistemskediverzitete.

6. V okrog 15 odstotkih gozdov se je delež navadne smreke znatno povečeval zaradi sajenja smreke v preteklosti. • Drevesna sestava gozdov; • Listavci; 54 odstotkov, • Iglavci 46 odstotkov. • Fagussylvatica, 32 %, • Piceaabies, 31 %, • Abiesalba, 7,5 %, • Quercusspp., 7 % in • Pinusspp., 5,7 %. • dobro ohranjeni gozdovi!! • Gorska rastišča; slaba dostopnost. • Trajnostno, sonaravno, multifunkcionalno gospodarjenje! • Povprečna lesna zaloga je ocenjena na 285m3/ha.

7. Poškodbe (v zadnjih dveh desetletjih rastejo) – sanitarna sečnja zaradi; • Veter • Sneg • Žled • Ogenj • Podlubniki na navadni smreki in jelki. • Občutljive so monokulture smreke na prvotno bukovo in bukovo jelovih rastiščih v nižinah in črni bor na rastiščih toploljubnih listavcev na Krasu!

8. POJAV ŽLEDA V SLOVENIJI V Sloveniji najpogosteje prizadene Brkine, območje okoli Senožeč z Vremščico, vznožja in pobočja Snežnika, Javornikov, Nanosa, Trnovskega gozda In Čičarijo

12. VPLIV SKRAJNIH VREMENSKIH DOGODKOV: • Lesnate rastline z dolgo življenjsko dobo – se ne morejo prilagajati hitrim, ekstremnim podnebnim spremembam!!! • Dolgožive rastline slabijo! - povečuje se njihova občutljivost na druge abiotske in biotske strese. • V naših listopadnih gozdovih zmernega pasu je naravna regeneracija vegetacije relativno hiter proces! • Zimzelena drevesna – manjše letne izgube hranil! • So bolj učinkovita na revnih tleh! (PREŽIVETVENE STRATEGIJE!)

13. MEHANSKI IN FIZIOLOŠKI VPLIV ŽLEDA NA RASTLINE • Lomljenje vej, vrhov in debel • . • Izruvana debla s koreninami. • Verižno podiranje dreves, udarci na sosednja drevesa. • Poškodbe korenin; drobne koreninice niso več sposobne absorpcije hranil in vode! Posledice kot pri suši! • Pod debelim oklepom ledu (ali snega); • Manj svetlobe! • Ni odvajanja CO2, ki nastaja pri dihanju, O2 pade pod normalne meje!! • Kopičijo se za rastlino strupene snovi; celične membrane se poškodujejo – rastline so oslabljene; zmrzal, glive,..

14. PREŽIVETVENE STRATEGIJE DREVESNIH VRST Žled bolj ogroža LISTAVCE! Najbolj lipe, vrbe, topole, breze, jel­še. Med iglavci – bore! • Navadna bukev – vrsta prihodnosti PRILAGODLJIVA! • Najbolj razširjen listavec • Najpomembnejša lesna vrsta • V sestoju; ravna, polnolesna debla; brez vej 15m in več; višina do 40m, premeri do 150cm. • Sveža rastišča, globoka tla. • Doline in sredogorja Z, srednje in J Evrope; do ndm. 1700m. • Pogosto rdeče srce. • Bukovina je slabo trajna! • Po poseku – hitro spravilo! • Tenzijski les ukrivljenih debel! - Nevarno spravilo! • Največ škode v sestojih starih 40 – 90 let. • Ekscentrične krošnje povečajo občutljivost! • Po žledu –manjša krošnja – bistveno ožje branike – v tretjem letu je širina že normalna!

15. DOBRO PRILAGOJENA NAVADNA SMREKA – na naravnih rastiščih! • v severni Evropi in gorovjih srednje Evrope, do 2200 m nadmorske višine. • višine od 30 do 60 metrov, premer do 120cm. • Plitev koreninski sistem • Dobro prenaša nizke temp. • Smreka na neustreznih rastiščih do 700m je bolj občutljiva! SANITARNI POSEK! (podlubniki!) • Prenese velike obremenitve snega, slane in ledu. • Kompresijski les v ukrivljenih deblih!

16. reakcijski les aktivno usmerjevalno tkivo delov debla, ki ne rastejo več v višino, tj. delov debla s sekundarno/debelitveno rastjo Omogoča vzravnavo debla, če se odkloni od navpičnice VZROKI Deblo se lahko nagne zaradi asimetrične krošnje v pobočju, zaradi presvetlitve dela krošnje pri poseku okoliških dreves, zaradi polzečih tal ali stalnih vetrov. Kompresijski les iglavcev, se nahaja na spodnji strani nagnjenih debel. Je rdečkaste barve (“rdeči les”). Tenzijski les, se nahaja na zgornji strani nagnjenih debel listavcev. Reakcijski les zaradi velikega vzdolžnega skrčka med. sušenjem povzroča veženje in pokanje lesa. Povzroča težave med obdelavo. Kjer je reakcijski les, je deblo ekscentrično in krivo. Reakcijski les se nahaja na širši strani ekscentričnega prereza Krivljenje tudi več ton težkih debel poteka počasi in temelji na mehanskem delovanju tisočih vlaken, olajšuje pa ga viskoelastična narava vlažnega lesa .

18. Reaction Wood

19. Tension Wood

20. so napetosti, ki se med rastjo vgrajujejo v les. rastne napetosti Periferija debla je v vzdolžni smeri vselej obremenjena na nateg in sredica na tlak Pri razžagovanju se notranje napetosti sproščajo in povzročajo veženje in pokanje lesa (sločenje v obliki loka ali sablje, nastanek srčnih razpok! Za razliko od sušilnih napetosti, se rastne napetosti in veženje/pokanje kažejo pri svežem lesu, tj. pri vlažnosti nad UTNCS!

21. REAKCIJSKI LES MACESEN IGLAVEC - LISTAVEC

22. SUŠENJE-KRČENJE

23. MOKER SUH MLADOSTNI ali KOMPRESIJSKI NORMALNI LES KRČENJE

24. Ker so molekule jedrovinskih snovi dolge, se ne morejo se vgraditi v celično steno, zato ostanejo v lumnih celic. S tem pa ne prispevajo k večji trajnosti ali dimenzijski stabilnosti lesa. Obarvana jedrovina pri macesnu (a) in hrastu (b) ter neobarvana jedrovina pri jelki (c) in smreki (d). MOKRO SRCE okuženo z bakterijami, visoka vlažnost, Spremenjena permeabilnost, po sušenju lesa izgine. K. Čufar Normalen, neobarvan les bukovine (a, b) in diskoloriran les (c, d).

25. Ali lahko gozdar prepreči oz. zmanjša tvorbo tehnično neželenega reakcijskega lesa in kdaj ne?Lahko, s preprečevanjem enostranske osvetlitve krošnje in s tem nastanka asimetrične krošnje.Ne more pa ga preprečiti (a) v strmih pobočjih, kjer so krošnje na spodnji strani bolje osvetljene in zato daljše (globlje) ter posledično močno asimetrične ali pa (b) v območjih s stalnimi vetrovi – burja na krasu).

26. NAPOVEDI: • Več CO2- večje priraščanje. • Višje temp. – daljšanje vegetacijske dobe. • Suše – manjša odpornosti proti insektom, boleznim. • Več požarov. • Pojav novih toploljubnih tujih bolezni in škodljivcev. • Več padavin, nalivov – bolj razmočena tla; večja erozija, vetrolomi. • VEČ SANITARNE SEČNJE! • Razvoj drugačnih EKOSISTEMOV. • V svetovnem merilo bodo bolj prizadeti borealni gozdovi. • V srednji Evropi; nazadovanje smreke; boljše razmere za listavce. • Gozd manj prizadet od kmetijskih zemljišč. • OMEJITI ŠIRJENJE TUJERODNIH ŠKODLJIVIH ORGANIZMOV! (Pomen ekostistemskega – sonaravnega, trajnostnega, večfunkcijskega gospodarjenja!)

27. »Ljudje, ki bodo spoznali in razumeli, kje in v kako imenitni združbi je odraslo neko drevo, kako mu rečemo, iz kako majhnega semena je – ne čez noč, ampak v veku enega, dveh človeških življenj – zraslo v orjaka ..., bodo ob domači zgodbi začeli spoštovati tudi navaden bukov stol; ne le ker jim je všeč, ampak ker bodo vedeli in čutili, kdaj in kako je tista bukev brstela, ozelenela, se obarvala, obletavala in na koncu padla ...« (Anko, 2013)