Izobra evanje in enirjev v sloveniji
This presentation is the property of its rightful owner.
Sponsored Links
1 / 21

Izobraževanje inženirjev v Sloveniji PowerPoint PPT Presentation


  • 82 Views
  • Uploaded on
  • Presentation posted in: General

Izobraževanje inženirjev v Sloveniji. Zasl. prof. dr. Peter Glavič Inženirska akademija Slovenije. Vsebina prispevka. Terciarno izobraževanje inženirjev in naravoslovcev Uvajanje bolonjskega procesa v evropsko tehniško izobraževanje:

Download Presentation

Izobraževanje inženirjev v Sloveniji

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation

Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author.While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server.


- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - E N D - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -

Presentation Transcript


Izobra evanje in enirjev v sloveniji

Izobraževanje inženirjev v Sloveniji

Zasl. prof. dr. Peter Glavič

Inženirska akademija Slovenije


Vsebina prispevka

Vsebina prispevka

  • Terciarno izobraževanje inženirjev in naravoslovcev

  • Uvajanje bolonjskega procesa v evropsko tehniško izobraževanje:

    • Vprašalnik Euro-CASE-a, sedež v Parizu

      • European Council of Applied Sciences, Technologies and Engineering

    • Vprašalnik CAETS, sedež v Arlingtonu, ZDA

      • International Council of Academies of Engineering and Technological Sciences

  • Vloga in ugled inženirjev oz. naravoslovcev v družbi

  • Zaključki in predlogi


1 terciarno izobra evanje v si

1. Terciarno izobraževanje v SI

  • Delež prebivalstva SI z visokošolsko izobrazbo je tik pod povprečjem EU-27

  • Pričakovani čas šolanja je s 17,9 leti precej nad povprečjem EU-27

  • Po deležu vpisanih študentov v VS na 2.3. mestu držav OECD, po vpisu na UNI pod povprečjem

  • Delež generacije, ki dokonča VŠ-študij je nekoliko pod povprečjem EU

  • Osip je malo nad povprečjem držav OECD

  • Po celotnih investicijah v znanje (izobraževanje, RiR, programska oprema) smo na čelu zadnje tretjine držav OECD


Si 2 po vs tudiju 11 po uni

SI: 2. po VS študiju, 11. po UNI


Malo pod povpre jem eu po dele u diplomantov tehnike in gradbeni tva

Malo pod povprečjem EU po deležu diplomantov tehnike in gradbeništva


Precej na repu pri dele u diplomantov naravoslovja matematike in ra unalni tva

Precej na repu pri deležu diplomantov naravoslovja, matematike in računalništva


Financiranje visokega olstva

Financiranje visokega šolstva

Letni izdatki na študenta tik pod povprečjem EU-27, ampak:

  • Delež socialnih transferjev zaostaja samo za skandinavskimi državami

  • Po pomoči šolajočim na 2. mestu OECD, za Dansko

  • Po številu učiteljev na študenta smo na predzadnjem mestu

  • Po izdatkih za Raziskave in Razvoj (RiR) smo v zadnji četrtini drtžav OECD – “sovjetski” tip financiranja RiR

  • Po mobilnosti študentov smo na repu EU-27


Po razmerju med tevilom tudentov in profesorjev smo v oecd samo pred gr ijo

Po razmerju med številom študentov in profesorjev smo v OECD samo pred Grčijo


Po izdatkih za rir na univerzah smo v zadnji tretjini dr av oecd

Po izdatkih za RiR na univerzah smo v zadnji tretjini držav OECD


Sredstva za rir v visokem olstvu so tik nad polovico eu in e padajo

Sredstva za RiR v visokem šolstvu so tik nad polovico EU in še padajo


Po mobilnosti doma ih in tujih tudentov smo samo pred slova ko

Po mobilnosti domačih in tujih študentov smo samo pred Slovaško


Zna ilnosti rir v si v dele ih b ruto d oma ega p roizvoda bdp

Značilnosti RiR v SI – v deležih Bruto Domačega Proizvoda, BDP

  • Celotni izdatki so z 1,45 % BDP malo pod povprečjem EU – lizbonski cilj 3 % (2010)

  • Gospodarstvo je z 0,87 % malo nad EU – lizbonski cilj je 2 %

  • Javna sredstva so z 0,58 % malo pod EU – lizbonski cilj je 1 %

  • Po številu člankov smo nad povprečjem EU

  • Po številu citatov smo med zadnjimi v EU

  • Po številu patentov smo na koncu 2/3 EU


2 uvajanje bolonjskega procesa

2. Uvajanje bolonjskega procesa

Anketa Euro-CASE, 14 evropskih držav:

  • Katera stopnja naj bo referenčna?

    • 9: druga stopnja, prva je samo za mobilnost

    • 4: želele bi ostati odprte in se izogniti kakršnemu koli modelu, kot ga določa bolonjska deklaracija

    • Nemčija: 1. stopnja za VS, 2. za MAG

  • Ali so diplomanti 3-letnih šol sprejemljivi za trg?

    • 12: težko sprejemljivi

    • 2: so sprejemljivi

  • Zaključek: naš zakon o enakovrednosti naslovov (UNI = 2. bol. stopnja) je v redu


2 uvajanje bolonjskega procesa 2

2. Uvajanje bolonjskega procesa, 2

Anketa CAETS, 6 evropskih in 3 druge države:

  • Na 1. stopnji so omejene možnosti za teoretične osnove

  • Zelo pomembni so strokovni standardi in priporočila strokovnih društev

  • Spodbujanje k inovativnemu razmišljanju (seminarji o ustvarjalnosti, reševanje problemov, primeri iz prakse, kompleksni skupinski projekti z veliko rešitvami, skopimi podatki, resnimi omejitvami)

  • Pomembne so počitniška praksa v industriji, strokovne ekskurzije in skupni projekti z industrijo

  • ZR delo: uvajanje na 2., prevladujoče na 3. stopnji

  • Netehniške vsebine (1025 % časa):

    • Osnove poslovanja, ekonomike in organizacije (drugo kasneje)

    • Komuniciranje in znanje jezikov

    • Metodologija ZR-dela

    • Pravo, psihologija, etika in družbena odgovornost


Pospe evanje zanimanja za tehni ke tudije

Pospeševanje zanimanja za tehniške študije

Anketa CAETS 6 evropskih in 3 druge države:

  • Zanimanje za študij:

    • Predstavljati ga mladim v osnovni in srednji šoli

    • Povezati ga z velikimi problemi bodočnosti (energija, podnebne spremembe, hrana) novimi področji (bio-, nano-)

    • Vloga in pomen inženirjev

    • Pomagajo: večji delež tehniških in naravoslovnih ved v srednjem izobraževanju, sodelovanje z učitelji, ustvarjalno učenje, dobro opremljeni laboratoriji, tehnološke razstave, obiski podjetij


Kakovost tehni kih tudijev

Kakovost tehniških študijev

  • Pomembni (zasledovati in analizirati) so:

    • Standardi (ENQA, nacionalni)

    • Pridobljene kompetence za potrebe družbe

    • Zasledovanje karier in dosežkov diplomantov

    • Rezultati ZRiR-dela, mednarodni projekti

    • Zadovoljstvo študentov in uporabnikov, osip

    • Vpisni pogoji, mobilnost

    • Zgradba programov, študijske metode

    • Infrastruktura

    • Organizacija, upravljanje in financiranje


3 vloga in enirjev in naravoslovcev v dru bi

3. Vloga inženirjev in naravoslovcev v družbi

  • Ne igrajo več pomembne vloge, imajo nizke plače, ne uživajo ugleda inženirjev v Skandinaviji, Nemčiji, Avstriji, Švici

  • Ne zasedajo več vodilnih mest v podjetjih, politiki, državni upravi

  • Privatizacijo in tajkunizacijo so izkoristili družboslovci, ki so sedaj močni in vplivni

  • Tehniki poštenejši, usmerjeni v dobrobit zaposlenih in delničarjev, ker:

    • Težji študij, ostra selekcija zahtevata veliko dela

    • Kakovostno R-delo z mednarodnimi kriteriji, ki jih ni mogoče dosegati brez visoke etičnosti


Strokovna zdru enja in enirjev in naravoslovcev

Strokovna združenja inženirjev in naravoslovcev

  • Malo pomembna vloga v družbi

  • Brez pravic, ki jih imajo društva v tujini, kjer:

    • Postavljajo kriterije za akreditacijo VŠ-programov

    • Nadzirajo kakovost izobraževanja in raziskovanja

    • Spremljajo in vplivajo na plače in druge ugodnosti poklica

    • Sindikalno niso organizirani kot zdravniki, sodniki, odvetniki, managerji

  • Posledice:

    • Manjši vpis v terciarno izobraževanje

    • Podpovprečna kakovost brucev, zlasti VS

    • Zlati maturanti odhajajo na obetavnejše in lažje študije


4 zaklju ki in predlogi 1 2

4. Zaključki in predlogi,1/2

  • Povečati vpis najboljših maturantov v tehniške in naravoslovne programe z dvigom ugleda ter plač inženirjev in profesorjev

  • Zmanjšati razmerje študentov na profesorja in osip

  • Povečati vlaganja v RiR, zlasti univerzam

  • Vključiti kakovost učiteljev v kriterije nagrajevanja

  • Uvesti ustanoviteljsko financiranje univerz v infrastrukturo, kot je v državnih inštitutih

  • Programsko financiranje (dota) za nove smeri na javnih univerzah in nagrajevanje kakovosti univerz

  • Mladi morajo po doktoratu obvezno v prakso, vrnejo se lahko samo preko (mednarodnih) razpisov

  • Ukiniti profesionalne asistente z doktoratom


4 zaklju ki in predlogi 2 2

4. Zaključki in predlogi,2/2

  • Uzakoniti 4-letni študij za doktorat z najmanj 2 člankoma v revijah s faktorjem vpliva, IF> 0,2

  • Izločiti socialne transfere iz sredstev za dejavnost po metodologiji OECD

  • Strokovnim združenjem inženirjev vrniti kompetence in jih povezati z regionalnimi, evroposkimi, svetovnimi strokovnimi zvezami

  • Strokovne zveze naj organizirajo svoje sindikate inženirjev, VŠ-profesorjev oz. raziskovalcev po vzoru zdravnikov in sodnikov

  • S SURSom je potrebno spremeniti nekatere elemente statističnega spremljanja izobraževanja, zaposlovanja, zasledovanja plač inženirjev in naravoslovcev


Hvala za pozornost

Hvala za pozornost

[email protected]

Telefon 02 229 44 51

Mobi 041 409 611


  • Login