1 / 13

GRŠKA DRAMATIKA IN GLEDALIŠČE

GRŠKA DRAMATIKA IN GLEDALIŠČE. ROJSTVO GRŠKE DRAME. Zametki tragedije izhajajo iz obredov v 6. stoletju pred Kristusom, posvečenih Dionizu – bogu vina in zabave, ki so se dogajali vsako pomlad. Obredi so potekali na prostem, velikokrat je bila publika vse ljudstvo.

tate
Download Presentation

GRŠKA DRAMATIKA IN GLEDALIŠČE

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript

  1. GRŠKA DRAMATIKA IN GLEDALIŠČE

  2. ROJSTVO GRŠKE DRAME • Zametki tragedije izhajajo iz obredov v 6. stoletju pred Kristusom, posvečenih Dionizu – bogu vina in zabave, ki so se dogajali vsako pomlad. • Obredi so potekali na prostem, velikokrat je bila publika vse ljudstvo. • V obredu so sodelovali satiri – vaški fantje, oblečeni v kozlovske kože, ki so Dionizu peli speve, on pa je pripovedoval zgodbe o junakih in njihovih dejanjih.

  3. ZNAČILNOSTI GRŠKE DRAME • V grški drami je bila vedno prisotna trojna enotnost drame: • enotnost kraja (vse se dogaja na istem prizorišču), • enotnost časa (dramsko dejanje ne traja dlje, kot bi trajalo v resnici), • enotnost dejanja (vse je osredotočeno na osrednjo zgodbo, ni stranskih zgodb, ki bi bile povezane z glavnim dogodkom). • Notranja zgradba grške drame ima obliko trikotnika (zasnova, zaplet, vrh, razplet, razsnova).

  4. GRŠKA GLEDALIŠČA • Grška gledališča so bila zgrajena na pobočju hriba, ponavadi kar izklesana v pobočje. • Bila so okrogle ali ovalne oblike. Večja gledališča so lahko sprejela tudi 30.000 gledalcev. • Zgrajena so bila tako, da je bila akustika odlična in se je dogajanje na odru razločno slišalo v zadnje vrste. • Vsako večje mesto je imelo svoje gledališče. • Gledališča so kmalu prerasla v večje in pomembnejše javne zgradbe v mestih.

  5. TEATRON ORKESTRA PARODOS PARODOS SKENE

  6. ORKESTRA • Orkestra je skoraj krožno mesto, postavljeno v ospredje središča, obrnjeno proti občinstvu. Najprej je bila predvidena za igranje, nato pa se je igranje sčasoma preselilo na sceno. SKENE • Za orkestro se je nahajala scena. Sprva je bilo to leseno ogrodje, v 5. stoletju pr. Kr. pa so Grki začeli graditi stalne scene. V sceno so vgradili naprave, ki so jih uporabljali med nastopom. PARODOS • Grško gledališče je imelo dva vhoda, skozi katera so na oder hodili tudi igralci. Kadar je igralec prišel iz desnega vhoda, je pomenilo, da prihaja iz mesta ali pristanišča, z levega pa iz polja ali iz tujine.

  7. TEKMOVANJA • Vsako leto spomladi so prirejali tekmovanje, na katerem so lahko nastopali le trije dramatiki s svojo tetralogijo – štirimi dramami (tri tragedije in ena komedijo), ki so morale biti med seboj vsebinsko povezane. • Predstava se je pričela ob sončnem vzhodu in je trajala 8 do 9 ur. Vsak dan se je predstavil en dramatik. • Pred tekmovanjem so izbrali sodnike – 500 Atencev, od katerih jih je po 50 sedelo v vsaki vrsti. Iz vsake vrste so na koncu izbrali 10 sodnikov, izmed katerih je 5 izbranih sodnikov določilo zmagovalca.

  8. IGRALCI • Vloge so lahko igrali samo moški. Za žensko vlogo so si pomagali z žensko masko pred obrazom. • Igre so si lahko ogledali vsi, tudi ženske in otroci. • V prvih grških dramah igralcev ni bilo veliko. Prvega igralca poleg zbora je uvedel dramatik Tespis. S tem nastane dialog med zborom in igralcem. • Drugega igralca je v drame dodal Aishil, tretjega pa Sofokles. Ob tem pa je zbor izgubljal svojo vrednost. • Na začetku so igralce izbirali sami dramatiki, ki so napisali igre, kasneje, v 5. stoletju pred Kristusom, pa je igralce izbirala država.

  9. ZBOR • Zbor je sestavljalo 15 ljudi. V orkestro so večkrat vstopali v petih vrstah s po tremi pevci v vsaki vrsti. • Zbor je nastopal v vlogi govornika družbe in je predvsem komentiral dogajanje. • Z dodajanjem igralcev je zbor izgubljal svojo vrednost.

  10. MASKE IN KOSTUMI • Maske so nosili vsi nastopajoči. Člani zbora so imeli podobne maske, ki pa so se razlikovale od mask glavnih igralcev. • Maske so bile še posebej pomembne, ko so igrali ženske vloge. • Maske so predstavljale karakter lika. Izdelovali so jih iz lesa, lanenega platna in usnja. • Igralci so bili oblečeni v kostume, primerne liku, ki so ga igrali. • Igralci so imeli hodulje, da so jih lahko ljudje lažje videli.

  11. POMEMBNI DRAMATIKI TRAGEDIJA • Aishil • Sofokles • Evripides KOMEDIJA • Aristofan

  12. VIRI • Kos, J. Pregled svetovne književnosti. Ljubljana: Državna založba slovenije, 1986. • http://projekti.svarog.org/grska_dramatika/ • http://www.s-gim.kr.edus.si/projekti/ucenje/matura/grska-antika.htm • http://sl.wikipedia.org/wiki/Anti%C4%8Dna_knji%C5%BEevnost

More Related