1 / 10

DRUŽBENO-GEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI HRVAŠKE

DRUŽBENO-GEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI HRVAŠKE. URBAN DRAKSLAR 3.Ma MENTOR: MATEJ LAVTIŽAR. KAZALO. PREBIVALSTVO, POSELITEV IN NAJVEČJA MESTA, GOSPODARSTVO (KMETIJSTVO), GOSPODARSTVO (RIBIŠTVO,GOZDARSTVO), GOSPODARSTVO (RUDARSTVO IN ENERGETIKA), GOSPODARSTVO (INDUSTRIJA,TURIZEM), PROMET, VIRI.

tallis
Download Presentation

DRUŽBENO-GEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI HRVAŠKE

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript

  1. DRUŽBENO-GEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI HRVAŠKE URBAN DRAKSLAR 3.Ma MENTOR: MATEJ LAVTIŽAR

  2. KAZALO • PREBIVALSTVO, • POSELITEV IN NAJVEČJA MESTA, • GOSPODARSTVO (KMETIJSTVO), • GOSPODARSTVO (RIBIŠTVO,GOZDARSTVO), • GOSPODARSTVO (RUDARSTVO IN ENERGETIKA), • GOSPODARSTVO (INDUSTRIJA,TURIZEM), • PROMET, • VIRI

  3. PREBIVALSTVO • Sredi 19.st je imela Hrvaška okoli 2,2 milijona prebivalcev,danes jih ima 4.437.460; • ob popisu prebivalstva (2001) se je 89,6% prebivalcev opredelilo za Hrvate,; • enotni hrvaški knjižni jezik so uvedli leta 1836 na podlagi štokavskega ijekavskega narečja; • po verski pripadnosti so prebivalci predvsem katoličani (88%).

  4. POSELITEV IN NAJVEČJA MESTA • Hrvaška je zelo neenakomerno poseljena. Najgosteje so poseljeni širše območje Zagreba, Hrvaško Zagorje, Medžimurje in območje Splita; • za primorski del Hrvaške so značilna stara, razmeroma majhna mesta; • v notranjosti Dalmacije in v kraškem svetu so naseljena predvsem kraška polja; • v panonskem delu Hrvaške je poselitev podobna kot drugod v Srednji Evropi; • večja mesta na Hrvaškem(št. preb.,2001): - Zagreb 786.200, - Reka 143.800, - Split 175.100, -Osijek 90.400, -Zadar 69.900,…

  5. GOSPODARSTVO • Razpad Jugoslavije in vojna (1991-1995) sta zelo prizadela hrvaško gospodarstvo; • zelo hud problem ostajata brezposelnost (2004: 18,7%) in nizek življenjski standard precejšnjega dela prebivalstva. • KMETIJSTVO • Hrvaška ima njivske površine, sadovnjake, vinograde, ter travnike in pašnike; • velika problema zasebnega kmetijstva sta majhnost in razdrobljenost kmetij (več kot 10ha ima samo 2,6% kmetij), ter pomanjkanje delovne sile; • najpomembnejša poljedelska območja so v panonskem delu Hrvaške.

  6. RIBIŠTVO: • V Jadranskem morju so glavna ribiška pristanišča Rovinj, Zadar, Split, Reka,… GOZDARSTVO: • Hrvaška ima 36,8% površine gozdov.

  7. RUDARSTVO IN ENERGETIKA: • Hrvaška ima malo rudnega bogastva in fosilnih energijskih virov; • na otoku Pagu in pri Stonu so velike soline; • Hrvaška je tudi lastnica polovice JE Krško.

  8. INDUSTRIJA: • Industrija je po ustvarjenem BDP in številu zaposlenih najpomembnejša gospodarska dejavnost; • največja industrijska središča so Zagreb, Split, Reka, Osijek,Varaždin, Slavonski Brod, Koprivnica,… • TURIZEM: • Hiter razvoj množičnega turizma po letu 1970 je temeljito spremenil nekdaj zaostalo obalno območje in otoke.

  9. PROMET • Hrvaška ima zelo pomembno prometno lego; • skupna dolžina cest je 28.344km; • 2726km železniških prog; • v obalni plovbi deluje 84 trajektov in drugih polovil; • Hrvaška ima sedem mednarodnih letališč.

  10. VIRI • - Karel in Marjeta Natek, Države sveta(str.62-68),založba mladinska knjiga, Ljubljana 2006.

More Related