Horizontalni monitoring

1. Horizontalni monitoring novinarska konferenca Davčne uprave Republike Slovenije

2. Stanje v DURS • stalno povečanje števila nalog, obveznosti davčne službe, hkratno stalno zmanjševanje števila zaposlenih, • pritiski za zmanjševanje stroškov, investicij, • v zadnjem času negativne posledice gospodarske in ekonomske krize – predvsem nelikvidnost, plačilna nedisciplina, Nove razmere so prinesle tudi nove izzive: • študije OECD (davčni posredniki, banke …), • študije dobrih praks (Nizozemska, Irska, Švedska,…) Poudarek iz nove poslovne strategije: spodbujamo prostovoljno plačevanje (za te zavezance smo servis storitev), neplačevanje obveznosti pa učinkovito preprečujemo.

3. Horizontalni monitoring DURS prvič in med prvimi uvaja HM, napredno davčno prakso, ki izvira iz nizozemskega davčnega okolja.

4. Kaj je HM? • HM predvsem spreminja odnos davčne uprave z davčnimi zavezanci. • HM ne temelji na ugotavljanju nepravilnosti inšpekcijskih postopkih (za nazaj), temveč na sprotnem spremljanju in sodelovanju med davčno upravo in zavezancem. • Postopek poteka na medsebojnem zaupanju, razumevanju in transparentnosti. • Zavezanec sproti in vnaprej razkriva bodoča davčna tveganja, svoje poslovanje odkriva v celoti in ne čaka na davčno inšpekcijo. • V zameno dobi zavezanec pravočasno davčno gotovost.

5. HM v slovenskem prostoru Prilagoditev nizozemskega modela. • skrbna priprava na pilotski projekt, • javna predstavitev, javni poziv, delovna srečanja Kriteriji izbora: • veliki DZ, ki so zavezani k reviziji poslovnih izkazov in imajo ugodna revizijska mnenja, • imajo vzpostavljene notranje kontrole, • se zavedajo pomena strateškega načrtovanja • so pridobili pozitivno mnenje naše kontrole in inšpekcije.

6. HM v slovenskem prostoru • izoblikovane tri delovne skupine (velike finančne institucije, farmacevtska podjetja, ostali veliki DZ), • skupine sestavljene iz davčnih inšpektorjev iz PDU, • predvidena sprotna evaluacija medsebojnih pričakovanj, • vstopamo torej v partnerski odnos in spreminjamo ustaljene vzorce.

7. Pričakovanja DURS • pričakujemo, da bomo z pridobljenimi izkušnjami in ustrezno spremembo zakonodaje lahko začeli prakso izvajati tudi z drugimi DZ, ne samo velikimi • skupaj s stroko bomo določili davčne standarde • svoje omejene (inšpekcijske) resurse bomo usmerili v nadzor DZ, kjer sumimo na nepravilnosti ali celo davčne utaje

8. Davčni nadzor - rezultati

9. Usmeritve in izhodišča nadzora • prostovoljno plačevanje davčnih obveznosti; • učinkovitost; • ciljna usmerjenost na tvegana področja; • specializacija inšpektorjev po dejavnosti, vrsti davka in vrsti davčnih utaj; • priprava predlogov za potrebne spremembe zakonodaje; • sodobne metode inšpiciranja; • posebna pozornost preventivnemu delovanju.

10. Ciljno usmerjeni nadzori Skoraj 80 % vseh inšpektorjev dela v ciljno usmerjenih nadzorih!

11. Aktivnosti zoper davčne utaje, predvsem na področju DDV Nadzor sistemskih utaj DDV • gradbeništvo, • promet s prevoznimi sredstvi, • utaje tipa “MT”, • subvencije Metode: • hitro in učinkovito ukrepanje; • nadzor izpolnjevanja davčnih obveznosti; • preventivno delovanje, • mednarodna izmenjava informacij (MLC)

12. Projekt gradbeništvo V okviru projekta gradbeništvo smo identificirali 115 »missing trader« družb, v obdobju treh let opravili 5.893 nadzorov, dodatno ugotovljene davčne obveznosti so bile ugotovljene v višini 62,7 mio EUR.

13. Projekt prevozna sredstva V okviru projekta prevozna sredstva smo izdali 255 odločb o prepovedi opravljanja dela na črno, v obdobju treh let opravili 2.543 nadzorov, dodatno ugotovljene davčne obveznosti so bile ugotovljene v višini 32,2 mio EUR.

14. Zobozdravstvena dejavnost Cilj projekta Faze nadzora S ciljno usmerjenimi nadzori na področju zobozdravstvene dejavnosti želimo spodbuditi zavezance k izkazovanju zaračunanih prihodkov in posledično k prostovoljnemu izpolnjevanju davčnih obveznosti.

15. Ugotavljanje nesorazmernega pridobivanja premoženja in trošenja fizičnih oseb Cilj projekta Faze nadzora V skladu z načelom enake in pravične obravnave davčnih zavezancev in načela plačila davka skladno z ekonomsko močjo davčnih zavezancev je cilj teh nadzorov v identifikaciji davčnih zavezancev – fizičnih oseb, katerih premoženje in trošenje je precej nesorazmerno prijavljenim dohodkom v določenem obdobju in posledično odmera ustreznih davkov

16. Siva ekonomija Cilj projekta Zavarovanjejavnega interesa Siva ekonomija je eden od pomembnejših vzrokov za neizpolnjevanje davčnih obveznosti, zato se ji v naslednjih obdobjih namenja posebna pozornost. 3.586 nadzorov 1.616 kršitev, 900.000 EUR glob 1,4 mio EUR dodatnih davčnih obveznosti

17. Projekt DIN na področju prispevkov za socialno varnost Cilj projekta Rezultati • Spodbujanje zavezancev za davek k pravilnemu in pravočasnemu obračunavanju in plačevanju prispevkov za socialno varnost od dohodkov iz zaposlitve; • posledično povečanje prostovoljnega izpolnjevanja obveznosti iz naslova prispevkov za socialno varnost; • povečan in ciljno usmerjen nadzor na tem področju.

18. Sodobne metode inšpiciranja • uporaba računalniškega programa za elektronsko obdelavo podatkov (orodje ACL); • nadzor elektronsko vodenih registrskih blagajn z metodami računalniške forenzike; • nadzor elektronskega poslovanja na daljavo (internetno poslovanje).

19. Vizija Kako naprej? • riskanaliza – nov eDIS; • prostovoljno plačevanje davčnih obveznosti; • hitro in učinkovito ukrepanje zoper davčne utaje; • ciljno usmerjeni nadzori; • povečanje aktivnosti v boju zoper mednarodne davčne utaje; • uporaba sodobnih metod nadzora in sodobnih pristopov.

20. Kako ocenjujete naslednje institucije.... (1-zelo negativno...7-zelo pozitivno). splošna ocena institucije Katera izmed institucij je v zadnjih dveh letih najbolj napredovala/nazadovala? relativni napredek Raziskava zadovoljstva uporabnikov storitev DURS, 2010

21. Hvala za pozornost!

22. Hvala za pozornost!