Teoretične osnove izobraževanja Izobraževalni sistem

1. Univerza v MariboruFakulteta za organizacijske vede Teoretične osnove izobraževanjaIzobraževalni sistem dr. Eva Jereb, doc. e-mail: eva.jereb@fov.uni-mb.si

2. Izobraževalni sistem Vsak delovni sistem ima tri osnovne podsisteme: programski podsistem tehnološki podsistem in organizacijski podsistem.

3. Izobraževalni sistem, njegovi podsistemi in okolje Okolje Programski podsistem Izobraževalni proces Organizacijski podsistem Tehnološki podsistem Okolje

4. 6. Cilji in naloge izobraževalnega sistema Temeljni cilji: • izobraževalni cilji, ki jih postavlja družba; • izobraževalni cilji, ki jih opredeljujejo posamezne stroke; • izobraževalni cilji v učnih načrtih predmetov.

5. Pod-cilji izobraževalnega sistema: • zagotavljanje optimalnega razvoja posameznika ne glede na spol, socialno in kulturno poreklo; • vzgajanje za medsebojno strpnost; • spodbujanje zavesti o integriteti posameznika; • omogočanje splošne izobrazbe in pridobitev poklica; • omogočanje razvoja in doseganje čim višje ravni ustvarjalnosti; • spodbujanje vse življenjskega izobraževanja.

6. 7. Programski podsistem Naloga programskega podsistema je, da zagotovi pri izdelavi izobraževalnih programov ustrezno sodelovanje izvajalcev in uporabnikov izobraževanja. Pri izdelavi kakršnegakoli izobraževalnega programa je treba upoštevati: • vsebino, strukturo in metodologijo znanstvene stroke • izobraževalne potrebe uporabnikov kadrov; • posebnosti in lastnosti izobraževancev, ki jim bo program namenjen. Programski podsistem

7. Splošni del izobraževalnega programa ponavadi vsebuje naslednje podatke: - ime programa - vzgojno izobraževalne cilje programa - trajanje izobraževanja - obvezne načine preverjanja in ocenjevanje znanja - pogoje za vključitev - pogoje za napredovanje in dokončanje izobraževanja - strokovni naslov ali poklic, ki si ga pridobi izobraževanec po končanem izobraževanju Programski podsistem

8. Posebni del izobraževalnega programa vsebuje: - predmetnik z navedbo obveznih in izbirnih predmetov - učne načrte in izpitne kataloge, v katerih se navedejo: vsebina predmetov, cilji pouka in znanja, ki se preverjajo ob koncu obdobij (v osnovni šoli, pri maturi in zaključnem izpitu, pri diplomskem izpitu itd.) Programski podsistem

9. PREDMETNIK Programski podsistem

10. Sestavine učnega načrta Učni načrti opredeljujejo obseg, globino in zapovrstnost izobraževalnih vsebin. • cilji izobraževanja • opredelitev povezanosti predmeta z drugimi predmeti ali predmetnimi področji • seznam učbenikov, priročnikov ter drugih učnih sredstev • izbor izobraževalnih oblik z navodili za razporejanje izobraževancev v skupine • opis materialnih in kadrovskih pogojev, potrebnih za realizacijo učnega načrta • opredelitev načina preverjanja znanja Programski podsistem

11. Programska struktura izobraževalnega sistema • programi za pridobitev poklicne in strokovne izobrazbe • programi za izpopolnjevanje in specializacijo Programski podsistem

12. Programi za pridobitev poklicne in strokovne izobrazbeRazlikujemo programe za pridobitev: • nižje poklicne izobrazbe • srednje poklicne izobrazbe • srednje strokovne izobrazbe • višje strokovne izobrazbe • visoke strokovne izobrazbe • univerzitetne strokovne izobrazbe • magisterija • doktorata znanosti Programski podsistem

13. 25-26 6. 24-25        5. 23-24        4. 22-23        3. 21-22         2. 20-21        1. 19-20        0 19-20        4. 18-19        3. 17-18        2. 16-17        1. 15-16        0 15-16        9. 14-15        8. 13-14        7. 12-13        6. 11-12       5. 10-11        4. 9-10        3. 8-9        2. 7-8        1. 6-7        0 5-6 4-5 3-4 mojstrske, delovodske in poslovodske šole univerze - fakultete visoke šole višje šole izobra- ževanje odraslih poklicni tečaji gimnazije strokovne šole poklicne šole osnovna šola s prilagojenim programom osnovna šola predšolska vzgoja

14. Programi za izpopolnjevanje in specializacijoNa področju programov za izpopolnjevanje strokovne izobrazbe razlikujemo med: • programi za sistematično izpopolnjevanje na določenem področju dela • programi za izpopolnjevanje za zahtevnejša dela v okviru pridobljenega poklica, ki omogočajo pridobiti naslov specialist Programski podsistem

15. 8. Tehnološki podsistem Temeljni dejavniki izobraževalnega procesa: • Izobraževanec • Učitelj • Vsebina izobraževanja Tehnološki podsistem

16. Dejavniki: Učna načela Metode izobraževanja Učna sredstva in pripomočki Zunanja in notranja organizacija izobraževalnega sistema Okolje izobraževanja Dejavniki in stopnje izobraževalnega procesa Tehnološki podsistem

17. Cilji in vsebina izobraževalnega procesa TRI SKUPINE KATEGORIJ VZGOJNO IZOBRAŽEVALNIH CILJEV • Pretežno kognitivno ali spoznavno-izobrazbeno področje (znanje, obvladanje pojmov, zakonitosti itd.) • Pretežno motorično ali gibalno-spretnostno področje (delo z orodji, stroji, napravami itd.) • Pretežno afektivno ali čustvena-motivacijsko področje Tehnološki podsistem

18. SISTEMIZACIJA CILJEV NA IZOBRAZBENEM PODROČJU Tehnološki podsistem

19. SISTEMATIZACIJA CILJEV NA MOTORIČNEM PODROČJU Tehnološki podsistem

20. SISTEMIZACIJA CILJEV NA VZGOJNEM PODROČJU Tehnološki podsistem

21. DEFINICIJA OPERATIVNEGA UČNEGA CILJA • Operativno oblikovan vzgojno-izobraževalni cilj učitelju in izobraževancu pove, kaj naj bi izobraževanec znal in zmogel ob koncu pouka določene enote, in sicer čisto konkretno-s katero dejavnostjo, aktivnostjo bo dokazal, da je cilj res dosegel. Tehnološki podsistem

22. Izobraževanec v izobraževalnem procesu Psihofizične sposobnosti Druge osebnostne lastnosti Predznanja in izkustva Izobraževanec v izobraževalnem procesu Motivi, potrebe in interesi Učne in delovne navade Socialne navade in vrednote Odnos do izobraževanja Tehnološki podsistem

23. Učitelj v izobraževalnem sistemu Psihofizične sposobnosti Strokovnost, znanje in izkušnje Druge osebnostne lastnosti UČITELJ V IZOBRAŽEVALNEM SISTEMU Motiviranost za izobraževalno delo Socialne navade in vrednote Delovne navade Usposobljenost za izobraževalno delo Tehnološki podsistem