1 / 21

Krmiljenje

+20 +10 0  C -10 -20. ZUNANJA TEMPERTURA. GRELNO TELO. ČRPALKA. Krmiljenje. Temperaturo prostora, v katerem živimo, je za nas pomembna veličina in želimo, da bo ta temperatura čimmanj odvisna od zunanjih vplivov in da bo ostala na vnaprej postavljeni želeni vrednosti.

simeon
Download Presentation

Krmiljenje

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript


  1. +20 +10 0C -10 -20 ZUNANJA TEMPERTURA GRELNO TELO ČRPALKA Krmiljenje Temperaturo prostora, v katerem živimo, je za nas pomembna veličina in želimo, da bo ta temperatura čimmanj odvisna od zunanjih vplivov in da bo ostala na vnaprej postavljeni želeni vrednosti. Želeno vrednost temperature lahko dosežemo npr. z nastavitvijo primerne količine tople vode, ki kroži skozi grelnik.

  2. Krmiljenje Da bomo ogreli prostor na želeno temperaturo, bomo spreminjali temperaturo vode v peči. Velikost te bo odvisna od zunanje temperature. To krmiljenje notranje temperature v odvisnosti od zunanje bo uspešno le toliko časa, dokler se ne spremenijo tudi druge vplivne veličine, kot npr. zračenje prostora, sprememba zunanje temperature in podobno.

  3. Krmiljenje Simbolično lahko predstavimo sistem z blokovno shemo, kot jo prikazuje spodnja slika. Vplivne veličine naj bodo označene z y, x in z. y - krmilna veličina x - krmiljena veličina z - motilna veličina

  4. Krmiljenje S spreminjanjem vrednosti y namerno vplivamo na izhodno veličino x in bomo zato y imenovali krmilna veličina, z njo krmilimo izhodno veličino x, ki jo imenujemo krmiljenaveličina. Na krmiljeno veličino vplivajo še druge vhodne veličine, ki se spreminjajo brez našega nadzora, torej neželeno. Te vplivne veličine bomo imenovali motnje in jih označujemo s črko z. Iz tega lahko povzamemo, da sistem S generira izhodno veličino x, na njeno trenutno vrednost pa vplivajo motnje z in krmilna veličina y.

  5. Krmiljenje izhodne napetosti napajalnika Z nastavljalnikom referenčne vrednosti (potenciometrom R2) napajalniku nastavimo želeno izhodno napetost U2. Nastavljena napetost bo na izhodna ostala nespremenjena toliko časa, dokler bodo nespremenjene druge vplivne veličine, kot so vhodna napetost U1 in izhodna obremenitev.

  6. Krmiljenje izhodne napetosti napajalnika

  7. Krmiljenje vrtljajev asinhronega motorja Z nastavljalnikom (potenciometer ali tipkovnica na frekvenčnem pretvorniku) nastavimo želeno število vrtljajev n. Nastavljeno število vrtljajev bo toliko časa nespremenjeno, dokler bodo nespremenjene druge vplivne veličine, kot so napajalna napetost ali obremenitev motorja.

  8. Krmiljenje vrtljajev asinhronega motorja

  9. Regulacije • Če želimo stanje krmiljene veličine nadzorovati in v primeru odstopanja od želene vrednosti tudi posredovati, moramo vrednost krmiljene veličine meriti. • Dobljeno vrednost moramo primerjati z nastavljeno želeno vrednostjo in v primeru odstopanja naj poseben dodaten sistem poskrbi za izravnavo. • Celoten sistem, ki opravlja naštete naloge, bomo imenovali regulacijski sistem. • Za spreminjanje krmilnega v regulacijski sistem moramo dopolniti nekatere funkcije, kot so: • referenčni člen, • meritev regulirane izhodne veličine x, • primerjanje merjene in želene vrednosti, • sistem, ki bo sposoben posredovati v primeru neskladja.

  10. Regulacije • Da bi izpolnili funkcije regulacije, potrebujemo naslednje dodatne člene: • referenčni člen, • merilni člen, • primerjalni člen, • regulator, • povratno zvezo.

  11. Regulacija temperature prostora

  12. Regulacije Želeno vrednost temperature ž lahko v tem primeru nastavimo z referenčnim členom, dosežemo pa jo z nastavitvijo primerne temperature tople vode, ki kroži skozi grelnik. V tem primeru z merilnim pretvornikom merimo temperaturo v prostoru - sobi m. Oba podatka o temperaturi vodimo na primerjalni člen, kateri primerja želeno vrednost xž z izmerjeno vrednostjo regulirane veličine xm in na svojem izhodu ustvarja regulacijski odstopek .

  13. Regulacije Regulator je krmiljen z regulacijskim odstopkom in na svojem izhodu ustvarja reguliranoveličino y sorazmerno regulacijskemu odstopku . Z regulirano veličino y deluje regulator prek močnostne stopnje na izvršilne člene (peč in črpalka) na regulirani sistem tako, da regulirana veličina x sledi nastavljeni vrednosti.

  14. Regulacije Regulacijski sistem lahko predstavimo z blokovno shemo. Referenčni člen daje na svojem izhodu želeno vrednost xž in opravlja funkcijo dajalnika želene vrednosti.

  15. Regulacije Regulacijski sistem lahko predstavimo z blokovno shemo. Primerjalni člen primerja želeno vrednost xž z izmerjeno vrednostjo regulirane veličine x in na svojem izhodu ustvarja regulacijski odstopek , za katerega velja, da je:  = xž - x

  16. Regulacije Regulator je krmiljen z regulacijskim odstopkom . Na svojem izhodu ustvarja regulirnoveličino y sorazmerno regulacijskemu odstopku .

  17. Regulacije Z regulirno veličino y deluje regulator prek močnostne stopnje na izvršilne člene (releji, servomotorji, hidravlični sistemi, elektrodinamični sistemi) na regulirani sistem S tako, da regulirana veličina x sledi nastavljeni vrednosti.

  18. Regulacije Merilni člen meri trenutne vrednosti regulirane veličine x in jih prek negativne povratne zveze posreduje primerjalnemu členu.

  19. Regulacije - napajalnik Upora R3 in R4 tvorita delilnik napetosti Um - merilni člen s pomočjo katerega merimo izhodno napetost U2. Želeno vrednost izhodne napetosti U2 nastavljamo s potenciometrom R2 - napetostUr. Operacijski ojačevalnik ima vlogo seštevalnika in regulatorja. Izhod operacijskega ojačevalnika krmili (odpira in zapira) tranzistor T1 tako, da je izhodna napetost U2 konstantna.

  20. Vrste regulacij Regulacije lahko delimo: a) glede na konstrukcijsko izvedbo - analogne(uporabimo analogne elemente: dajalnik stanj - potenciometer, primerjalnik in regulator - operacijski ojačevalnik …) - digitalne (uporabimo digitalne komponente: tipkovnica, A/D in D/A pretvornik, mikroprocesor …) b) glede na izvedbo regulatorja in izvršilnega člena - zvezne (regulator generira zvezne signale npr. 0 do 10 V, s pomočjo katerih krmilimo ustrezne izvršilne člene - generatorji impulzov, tiristorski mostiči, frekvenčni pretvorniki …) - nezvezne (lahko uporabimo regulatorje, katerih regulirna veličina lahko zavzame le dve vrednosti in sicer: Y = 0 in Y = Yh. To so nezvezno delujoči regulatorji; glede na način delovanja so lahko dvopoložajni in tripoložajni)

  21. Vrste regulacij c) glede na želeno vrednost - sledilne regulacije - Pri tej zvrsti regulacij sledi regulirana veličina spremembam želene vrednosti. Zglede teh regulacij najdemo pri numerično krmiljenih obdelovalnih strojih, kjer se na primer v skladu z zahtevano obliko obdelovanca spreminja želena pozicija orodja. - časovno programirane regulacije - V bistvu so to prav tako sledilne regulacije, pri katerih se želena vrednost spreminja po programu, ki je časovno odvisen. Takšen regulacijski sistem najdemo na primer v avtomatskih sistemih za ogrevanje prostorov, kjer je višina želene temperature odvisna od dnevnega in tedenskega programa. - regulacije s konstantno želeno vrednostjo - V teh regulacijskih sistemih je želena vrednost časovno neodvisna in konstantna. Zgled teh regulacij so pri regulacijah napetosti, števila vrtljajev, pretoka, gladine in podobno, to je v vseh primerih, kjer želimo obdržati regulirano veličino konstantno in neodvisno od zunanjih vplivnih veličin.

More Related