WALDORFSKA PEDAGOGIKA IN PEDAGOGIKA MARIJE MONTESSORI

WALDORFSKA PEDAGOGIKA IN PEDAGOGIKA MARIJE MONTESSORI PowerPoint PPT Presentation


  • 301 Views
  • Uploaded on
  • Presentation posted in: General

Download Presentation

WALDORFSKA PEDAGOGIKA IN PEDAGOGIKA MARIJE MONTESSORI

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation

Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author.While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server.


- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - E N D - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -

Presentation Transcript


1. WALDORFSKA PEDAGOGIKA IN PEDAGOGIKA MARIJE MONTESSORI Pripravili: Sanja Őavle in Nina Fatoric

2. Cemu seminarska? Bodocim pedagogom predstaviti, razlicne pristope v vzgoji Podati smernice pri razvijanju svojega lastnega sloga poucevanja

3. O WALDORFSKI ŐOLI Kdo je bil Rudolf Steiner?

4. Őola dobi ime po cigaretni tovarni Waldorf Astoria. Namenjena je bila otrokom uslu×bencev v tej tovarni. Zacne z 200 ucenci, vendar Üt. kmalu naraste. Za ucitelje izda knjigo SploÜno spoznavanje cloveka (utemeljil moderni pristop k vzgoji) Moderni pristop izvira iz duhovnega razumevanja cloveka in sveta Po ustanovitvi 1. waldorfske Üole v Stuttgartu, so se zacele ustanavljati tudi v Angliji in drugod po svetu. Rudolf Steiner je umrl marca 1925.

5. Umetnost Waldorfske vzgoje Znacilnost waldorfske vzgoje : nov pogled na celotno ×ivljenje, Üe posebej na cloveka v njegovi trojni naravi: telesa, duÜe in duha, s tem pa tudi na zaporedje razvojnih obdobij od otroÜtva do odraslosti. Ta nauk je Rudolf Steirner imenoval antropozofija. Antropozofija zdru×uje dve besedi, anthropos - clovek in sophia - modrost torej clovek-modrost.

6. Antropozofija pripiÜe otroku:

7. IGRACE: so narejene izkljucno iz naravnih materialov: lesa, volne, bomba×a, svile,ů Naredi jih vzgojiteljica sama. So preprosto oblikovane tako, da spodbujajo otrokovo domiÜljijo. Niso oblikovane do podrobnosti, zato jih lahko otrok uporablja v razlicnih igrah za razlicne namene.

8. Od sedem do Ütirinajst let, (od menjave zob pa vse do spolne zrelosti) je cas ko otrok spoznava tudi pojave in predmete, ki jih ni zaznal oz. obcutil. To je cas, ki sovpada z osnovnim Üolanjem, in v katerem lahko zagotovi uspeÜen otrokov razvoj le mocna uciteljeva avtoriteta. Od Ütirinajst do enaindvajset let (puberteta) pa pripisuje sposobnosti oblikovanja lastnih sodb. Őele v naslednjih sedmih letih pa naj bi se razvil duh, cemur pravi: pravi razvoj.

9. Religiozno ozadje waldorfske Üole: smisel clovekovega ×ivljenja ne iÜce v znanju in v razvoju Intelektualnih sposobnostih, ampak ×eli celoten pouk pribli×ati otroku. Äeli omogociti Üolanje in razvoj brez represije, stresov, strahu in travm. Waldorfska Üola: odpravi ocene, ponavljanje razredov ocenjevanja in glavnih nagrad ni, namesto ocen obstaja pomoc, svetovanje in po potrebi hvala ali graja. Namesto tekmovalnosti spodbujajo zdrav duh emulacije; izkuÜnje so pokazale, da je zdrava emulacija boljÜa pot do cilja kot doseganje uspehov za vsako ceno.

10. Namen vzgoje Rudolfa Steinerja: omogociti otrokom, da bodo, ko bodo odrasli, kar najpopolneje razvili svoje sile, svoje notranje in svete cloveÜke odlike. To je vzgoja, ki slu×i svobodi cloveÜkega duha. Waldorfsko Üolo loci od drugih: prizadevanje po udejanjanju svobode.

11. Rudulf Steiner je na podrocju vzgoje in tudi v ×ivljenje nasploh vpeljal proucevanje Ütirih temperamentov. Priporocal je, da bi bili otroci v razredu razporejeni po temperamentih, zato da ima ucitelj boljÜi pregled nad polo×ajem v razredu. Njegovo zlato pravilo je: nikoli delovati v nasprotju z otrokovi temperamentom, temvec vedno v skladu z njim RazvrÜcanje otrok po temperamentih ni lahko. Zahteva zelo skrbno opazovanje vsakega otroka, vcasih pa celo ucitelj potrebuje pomoc ostalih kolegov.

12. Poglejmo si znacilonosti temperamentov: Kolerik je sposoben najbolj burnih reakcij, nato pa je prvi, ki jih ob×aluje.

13. Sangvinik bo skuÜal zadrego premagati s smehom.

14. Melanholik bo verjetneje najdlje premiÜljeval in ostajal mrk.

15. Flegmatik bo nad svojo reakcijo naprej zacuden, nato skomignil z rameni in se pocasi oddaljil. Vedeti pa moramo, da se ti temperamenti med sabo prepletajo v clovekovi osebnosti ne prevladuje en temperament pac pa lahko dva ali vec.

16. Rudolf Steiner deli vzgojo otroka na Ütiri vzgojna obdobja: Prvo vzgojno obdobje (od rojstva do 7 let) razvija se otrokovo fizicno telo, ki pa ne poteka normalno, ce ga obremenjujemo z razumskimi zahtevami. vzgajata dve magicni besedi: oponaÜanje in vzor otrok posnema vse kar opa×a v svoji okolici, zato moramo poskrbeti, da nevidno spremenimo otrokovo fizicno okolje v vzgojno.

17. Drugo vzgojno obdobje (od 7. do 14. leta) razvija se etericno telo = nekakÜna o×ivljajoca sila, ki materialno, fizicno telo spreminja v ×ivo telo vzgojni elementi morajo imeti svojo notranjo vrednost in smisel vzgajata besedi: zgled in avtoriteta Po Steinerju otrok naj ne bi razvijal razumevanja do 14. leta starosti, zato se omeji na razvijanje golega memoriranja. Naloga vzgoje v 2. obdobju je: razvijanje nereflektiranih moralnih navad (spoÜtovanje uciteljeve avtoritete) in osvajanje potrebnih znanj in spretnosti z ucenjem na pamet

18. Tretje vzgojno obdobje (med 14. in 21. letom) razvije se astralno telo (telo obcutkov), ki omogoca razvijanje razumskih sposobnosti clovek dose×e s puberteto zrelost potrebno za oblikovanje lastne sodbe o tem, cesar se je prej naucil razum se rodi Üele s spolno zrelostjo, zato ga ne smemo nasilno razvijati pred to starostjo vzgojitelj se mora jasno zavedati, kako posamezni vzgojni prijemi vplivajo na mladega cloveka

19. Zadnje vzgojno obdobje (po 21. letu) zdaj se lahko zacne razvijati clovekov duhovni jaz, ki je zakljucek Steinerjeve pedagoÜke zgradbe duhovni jaz deluje retrogradno in precisti druga tri telesa izoblikovana do sedaj.

20. Opis vzojitelja v waldorfski Üoli Vzgojitelji morajo biti za poucevanje ustrezno izÜolani. To so lahko ljudje razlicnih poklicev, vendar morajo imeti viÜjo ali visoko izobrazbo. Opraviti morajo izobra×evanje, prilagojeno zahtevam poucevanja v waldorfskih Üolah (izcrpen Ütudij antropozofske antropologije) ╗Ucitelj ucence vodi k znanjuź, oni mu sledijo in ╗sprejemajo od njega znanje z ljubeznijo in priznavanjem avtoritete.ź

21. Lastnosti waldorfskega ucitelja CITAT: ╗Ucitelj je glavni re×iser pouka, izÜolan in preizkuÜen tako, da sprejme vzgojno delo kot posveceno opravilo, katerega smisel ni posredovanje abstraktnega znanja in znanosti, temvec skuÜa z umetniÜkimi sredstvi vzbuditi otroku do×ivetje sebe kot nesmrtnega bitja kozmosa.ź

22. predanost potrebam otrokovega razvoja ucenec mora verovati v svojega ucitelja ucitelj mora verjeti v to, kar uci, da pride v poucevanju do izraza ucenje iz ljubezni do modrosti. ucenca vodi tako, da ╗zacne zavestno ali nezavedno prevzemati njegov nacin vedenja, miÜljenja, prepricanja, vrednotenja in verovanja,ůź , Steiner pravi: ╗forma pouka je vzgojna, ne pa njegova vsebina.ź

23. O ŐOLI MARIJE MONTESSORI Kdo je bila Maria Montessori? Rodila se je 31.8.1870 v Chiaravallu v Italiji Pri 26 letu je diplomirala na medicinski fakulteti v Italiji Postala asistentka na univerzitetni psihiatricni kliniki v Rimu, kjer je delala z umsko zaostalimi otroki

24. 1. ×enska v Italiji, ki je prejela diplomo iz medicine. kot zdravnica se ukvarja z duÜevnimi bolniki in z otroki s posebnimi potrebami sodelovala je v gibanju za pridobitev politicnih in socialnih pravic ×ensk vpisala na filozofsko fakulteto, da bi se poglobila v pedagogiko delovala kot zdravnica, uciteljica in vzgojiteljica.

25. vodila Üolo za prizadete otroke. 1907 v Rimu ustanovil "OtroÜki domô- "CASAáDEIáBAMBINIô, za otroke od 3-7. leta. od 1934-1949 deluje v izgnanstvu, njeno gibanje pre×ivelo po zaslugi njenih ucencev. Njena pedagogika je osvojila svet zacne se gibanje "revolucija otrokô, ki se razÜiri po svetu (Amerika, Rusija, Japonska, Nemcija, Indija, Afrika)

26. Poglejmo kako izgleda HIŐA OTROK:

27. Njene ugotovitve so imele vpliv na izobra×evanje na sploÜno in tudi na razumevanje otrok in njihovega ucenja, razvoja. Njene spremembe pomenile zacetek napredka v izobra×evanju po svetu Maria je bila nominirana za Nobelovo nagrado Njeno podoba je bila na bankovcu za tisoc lir Umrla je leta 1952 na Nizozemskem.

28. Principi poucevanja po Montessorijevi Svoje ×ivljenje posveti pedagoÜki in kulturni obnovi Üole Zagovarja, da ima otrok na razvojni stopnji lastne potrebe po razvoju in ucenju

29. Őola Marije Montessori je ×ivljenjsko in kulturno okolje, vsak otrok svobodno in naravno izra×a samega sebe. Opore pri otrokovem samostojnem delu: okolje, ucitelj, razvojni material. V njeni Üoli ima otrok mo×nost: delati sam, se primerjati s stvarmi in samim seboj, odkrije lahko lastno napako in poiÜce nacin za pravilno reÜitev problem brez uciteljeve pomoci.

30. "OtroÜki dom" in O.Ü Montessori: Nosi v sebi ôvzgojni projektô, otrok sam nacrtuje svoje vsakodnevno delo, ima mo×nost, da svobodno izbere material, sam popravlja svoje napake, mo×nost dolocanja svojega ×ivljenja, prostora in casa, otrok ima glavno vlogo in upravlja sam sebe.

31. Kljucni element pedagogike Montessori: je PRIPRAVLJENO OKOLJE, ki pomaga otroku, da zacne samoiniciativno in samostojno oblikovati svoj duÜevni svet, da razvija koncentracijo, pri tem, ko opravlja delo po svoji izbiri. Maria Montessori je zagovarjala da mora otrok najprej spoznavati s tipanjem, gledanjem, vohanjem, okuÜanjem, in ne tako, da sprejema izolirane podatke.

32. "OtroÜki dom" ľ vrtec: Marija za otroke izdela didakticne igrace, namenjene za urjenje razlicnih otrokovih sposobnosti. Vrtec opremil z ucnimi pripomocki ľ materiali (izdelala sama) so enostavni, cistih oblik in zdravju neÜkodljivi. Prostor, ni razkoÜen, ima cisto, toplo, varno in svetlo zavetje, kjer otroci delajo drug ob drugem, skupaj, toda socasno sami zase .

33. prostor je opremljen z opremo, ki ustreza otrokovi velikosti, vse je v dosegu otrokovih rok, leseni pripomocki iz vsakdanjega ×ivljenja, igrajo se "aktivnosti iz prakticnega ×ivljenja" (domaca opravila), poudarek na ponavljanju in koncentraciji, odrasli ne kricijo, odrasli pripravljajo in skrbijo za okolje,

34. Vsaka taka izkuÜnja usposobi otroka za delo, saj se uci rocnih del,logike, razuma in samostojnega dela. Vzgoja mora biti natancno vodena s pomocjo ustreznega razvojnega materiala. Maria Montessori je trdila, da se otroci ×elijo uciti, ce jim le ponudimo primerne pripomocke in izkuÜnje.

35. Maria Montessori pravi: Otrok od 3-6 let ka×e zanimanje za jezik (crke), zato mu to omogociti. Ne smemo pa od otroka zahtevati rezultatov nekega osvojenega znanja. Otrok sam ve kaj je prav in kaj ni. Ni priporocena pretirana pohvala oz. graja za neko neuspeÜno ali uspeÜno delo. "OtroÜki dom" ne sme dajati materinskega vtisa, temvec "Üolo" za posameznika, v katero pride, da bi si nabral cim vec izkuÜenj.

36. Po "otroÜkem domu" nastopi osnovna Üola: ki otroku odpira vrata v svet, otrok dobi potrebo po razÜirjanju svoje dejavnosti, vzpostavi odnose s dru×bo (Üola to omogoci) Üola naj bi bila priprava za ×ivljenje, vzgojo definira tudi kot "pomoc ×ivljenjuô, za razliko od "otroÜkega doma", kjer je poudarek na cutnem in materialnem nivoju, se v Üoli nagnemo k abstrakciji in k intelektualni sferi, naloga ucitelja pa je najti pravi nacin, da bo moralni ×ivljenjski pouk izhajal iz dru×benih izkuÜenj, Üola mu mora omogocit intelektualni, moralni in dru×beni razvoj.

37. Vloga ucitelja v pedagogiki Marie Montessori Vloga ucitelja je posredna: skrbi za pripravljeno ucno okolje, ureja gradiva, jih popravlja in pripravlja nova, skrbi za ozracje medsebojnega spoÜtovanja upoÜteva pravice vsakega otroka do samostojne aktivnosti opazuje in spremlja delo otrok.

38. Montessori je do×ivela tudi kritike: ocitali so ji premajhno upoÜtevanje otrokovih psiholoÜkih posebnosti, pomanjkljivo pedagoÜko izobrazbo, odklanjala je spontano otrokovo igro, v vrtcih je zanemarjala vzgojo socialnih sposobnosti pri otrocih, skupne aktivnosti in navajanje na kolektivno ×ivljenje otrok, odklanjala je pravljice, ki razvijajo domiÜljijo, otroka je poimenovala pomanjÜana slika odraslega in ga skuÜala pribli×ati dejavnosti odraslih oseb.

39. Pomanjkljivosti v njenih vrtcih so zbudile odpor pri pedagogih. Njena vzgoja temelji na avtonomni aktivnosti otroka, vzgojne, metode pa izvirajo iz bistroumnosti vsakega otroka. Vodilo v njenem vrtcu in osnovni Üoli je: ╗Pomagaj mi, da naredim samź Tri dejavniki v njeni vzgoji: okolje (kot posredni ucitelj), ucitelj (ki pripravi okolje) razvojni material.

40. Vzgojni koncept Marie Montessori Metodo poucevanja je oblikovala na podlagi svojih izkuÜenj ter opazovanja otrok, ko so uporabljali njene ucne pripomocke. Svoje pripomocke je poimenovala ?cutni pripomocki? - spoznavanje s cutili. Svoje metode je najprej uporabljala za pomoc prizadetim otrokom. Namen njene vzgoje je bil pomagati otrokom, da bi bili zadovoljni sami s seboj in tako postali bolj mirni in ljubeci ljudje za prihodnost. Njeno mnenje je, da se bodo otroci hitreje in la×je necesa naucili, ce si bodo to ×eleli. Prizadevala si je, da bi otroci znali spoÜtovati in upoÜtevati mnenja drugih.

41. Vloga vzgojitelja in okolja

42. Ucitelj na eni strani pasiven: saj otrok sam izbira material, ki ga uporablja, kolikor casa hoce sam gradi svoje znanje in pripomore k svoji rasti. Ucitelj na drugi strani pa aktiven: saj otroka osvobaja zaprek, ki se pojavljajo pri njegovi aktivnosti, in hkrati avtoritativne prisotnosti odraslega. Funkcija ucitelja: omogoca odnos med otrokom in razporeditvijo v okolju, pospeÜuje interakcijo med otrokom in materialom, pomaga pri razvojnem projektu otroka, spodbuja njegovo nagnjenost k neodvisnosti.

43. Maria Montessori pravi: vsak predmet ima doloceno mesto odrasli ne poudarja napak in otrok ne popravlja, v prvem obdobju mora biti uciteljica rahlocutna in cim manj posegati v otrokovo dejavnost ucitelj je kot vodic otrokovemu raziskovanju ucitelj, mora otrokov razum pripeljati da dojame zakonitosti nekega pojava. primeren ucitelj mora znati otroku predstaviti vso znanost dober ucitelj bo tisti, ki bo ob otroku in ki bo sposoben z otrokom vzpostaviti odnos

44. Mesto nadarjenih ucencev v konceptu waldorfske Üole Termin ╗nadarjenih otrokź v tem konceptu ni dobil ustreznega mesta. clovek ima za svoj razvoj dva vira: zunanje vplive in svojo naravo Steiner ne misli tako: snov in cilje vzgoje crpa le iz spoznanja cloveka in njegovih darov. Ne smemo se spraÜevati kaj mora clovek vedeti, temvec kakÜna nagnjenja so v cloveku.

45. Nadarjeni otroci se odlikujejo po hitrejÜem dojemanju, po ustvarjalnosti, divergentnosti in simbolnosti miÜljenja. V obdobju ╗vzgajanja custev in srcaź (od 7. do 14. leta) se v waldorfski Üoli intelektualni cilji podrejajo globalnejÜim vzgojnim ciljem. Steiner meni, da intelektualizem v dru×benem ×ivljenju locuje ljudi in da v pouku in vzgoji deluje ohromljujoce in predstavlja vir nezdravega otrokovega razvoja. Nekako okrog 14. leta, ko otrok preide na viÜjo stopnjo, zacenja pouk dobivati nekoliko bolj kongnitivne cilje, ker zacnejo otrokove intelektualne sposobnosti postavljati zahteve po vecjih obremenitvah

46. Za otrokov razvoj je pomembna njegova nenehna zavestna in ustvarjalna aktivnost. V antropozofski literaturi redko zasledimo razmiÜljanje o problemih, ce se v razredu znajde bister otrok. Za nadarjene je primerno, da se naucijo cakati svoje sovrstnike. Manj znana je posebnost waldorfske Üole, ki je ne bi pricakovali: ucne rezultate (predvsem slabe) pripiÜe ali ucencem samim ali vplivu doma, Üola tako ne prevzema odgovornosti.

47. KAJ O WALDORFSKI PEDAGOGIKI MENI Dr. ROBI KROFLIC

48. Vzgojitelji v Wladorfskih Üolah nimajo posebne izobrazbe za to, ker naj bi jim antropozofija dala vpogled v duÜevno-duhovno strukturo cloveka. Strokovno znanje Üolskega predmeta je v osnovni Üoli v "drugem planu". Seveda pa mnogi ucitelji na waldorfskih Üolah imajo pedagoÜko in strokovno izobrazbo, a seveda ne iz vseh Üolskih predmetov, ki jih v waldorfski OŐ poucuje en sam ucitelj ves cas! Waldorfska Üola ima dneve odprtih vrat, ko je odprta za javnost, obiskovanja pouka pa ne odobrava.

49. Pricanje matere, katera je imala dva otroka v Waldorfski Üoli

50. Zakljucek Opazili sva, da sta si ta dva vzgojna procesa zelo razlicna in hkrati zelo podobna. Meniva pa, da ni ne eden, ne drugi tako prepricljiv, da bi ga bilo vredno vzdr×evati. Najbolje je, da iz vsakega vzamemo nekaj dobrega in se kaj naucimo.

  • Login