WALDORFSKA PEDAGOGIKA IN PEDAGOGIKA MARIJE MONTESSORI

WALDORFSKA PEDAGOGIKA IN PEDAGOGIKA MARIJE MONTESSORI PowerPoint PPT Presentation


  • 246 Views
  • Uploaded on 27-09-2012
  • Presentation posted in: General

- PowerPoint PPT Presentation

Download Presentation

WALDORFSKA PEDAGOGIKA IN PEDAGOGIKA MARIJE MONTESSORI

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation

Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author.While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server.


- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - E N D - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -

Presentation Transcript


1. WALDORFSKA PEDAGOGIKA IN PEDAGOGIKA MARIJE MONTESSORI Pripravili: Sanja Šavle in Nina Fatoric

2. Cemu seminarska? Bodocim pedagogom predstaviti, razlicne pristope v vzgoji Podati smernice pri razvijanju svojega lastnega sloga poucevanja

3. O WALDORFSKI ŠOLI Kdo je bil Rudolf Steiner?

4. Šola dobi ime po cigaretni tovarni Waldorf Astoria. Namenjena je bila otrokom uslužbencev v tej tovarni. Zacne z 200 ucenci, vendar št. kmalu naraste. Za ucitelje izda knjigo Splošno spoznavanje cloveka (utemeljil moderni pristop k vzgoji) Moderni pristop izvira iz duhovnega razumevanja cloveka in sveta Po ustanovitvi 1. waldorfske šole v Stuttgartu, so se zacele ustanavljati tudi v Angliji in drugod po svetu. Rudolf Steiner je umrl marca 1925.

5. Umetnost Waldorfske vzgoje Znacilnost waldorfske vzgoje : nov pogled na celotno življenje, še posebej na cloveka v njegovi trojni naravi: telesa, duše in duha, s tem pa tudi na zaporedje razvojnih obdobij od otroštva do odraslosti. Ta nauk je Rudolf Steirner imenoval antropozofija. Antropozofija združuje dve besedi, anthropos - clovek in sophia - modrost torej clovek-modrost.

6. Antropozofija pripiše otroku:

7. IGRACE: so narejene izkljucno iz naravnih materialov: lesa, volne, bombaža, svile,… Naredi jih vzgojiteljica sama. So preprosto oblikovane tako, da spodbujajo otrokovo domišljijo. Niso oblikovane do podrobnosti, zato jih lahko otrok uporablja v razlicnih igrah za razlicne namene.

8. Od sedem do štirinajst let, (od menjave zob pa vse do spolne zrelosti) je cas ko otrok spoznava tudi pojave in predmete, ki jih ni zaznal oz. obcutil. To je cas, ki sovpada z osnovnim šolanjem, in v katerem lahko zagotovi uspešen otrokov razvoj le mocna uciteljeva avtoriteta. Od štirinajst do enaindvajset let (puberteta) pa pripisuje sposobnosti oblikovanja lastnih sodb. Šele v naslednjih sedmih letih pa naj bi se razvil duh, cemur pravi: pravi razvoj.

9. Religiozno ozadje waldorfske šole: smisel clovekovega življenja ne išce v znanju in v razvoju Intelektualnih sposobnostih, ampak želi celoten pouk približati otroku. Želi omogociti šolanje in razvoj brez represije, stresov, strahu in travm. Waldorfska šola: odpravi ocene, ponavljanje razredov ocenjevanja in glavnih nagrad ni, namesto ocen obstaja pomoc, svetovanje in po potrebi hvala ali graja. Namesto tekmovalnosti spodbujajo zdrav duh emulacije; izkušnje so pokazale, da je zdrava emulacija boljša pot do cilja kot doseganje uspehov za vsako ceno.

10. Namen vzgoje Rudolfa Steinerja: omogociti otrokom, da bodo, ko bodo odrasli, kar najpopolneje razvili svoje sile, svoje notranje in svete cloveške odlike. To je vzgoja, ki služi svobodi cloveškega duha. Waldorfsko šolo loci od drugih: prizadevanje po udejanjanju svobode.

11. Rudulf Steiner je na podrocju vzgoje in tudi v življenje nasploh vpeljal proucevanje štirih temperamentov. Priporocal je, da bi bili otroci v razredu razporejeni po temperamentih, zato da ima ucitelj boljši pregled nad položajem v razredu. Njegovo zlato pravilo je: nikoli delovati v nasprotju z otrokovi temperamentom, temvec vedno v skladu z njim Razvršcanje otrok po temperamentih ni lahko. Zahteva zelo skrbno opazovanje vsakega otroka, vcasih pa celo ucitelj potrebuje pomoc ostalih kolegov.

12. Poglejmo si znacilonosti temperamentov: Kolerik je sposoben najbolj burnih reakcij, nato pa je prvi, ki jih obžaluje.

13. Sangvinik bo skušal zadrego premagati s smehom.

14. Melanholik bo verjetneje najdlje premišljeval in ostajal mrk.

15. Flegmatik bo nad svojo reakcijo naprej zacuden, nato skomignil z rameni in se pocasi oddaljil. Vedeti pa moramo, da se ti temperamenti med sabo prepletajo v clovekovi osebnosti ne prevladuje en temperament pac pa lahko dva ali vec.

16. Rudolf Steiner deli vzgojo otroka na štiri vzgojna obdobja: Prvo vzgojno obdobje (od rojstva do 7 let) razvija se otrokovo fizicno telo, ki pa ne poteka normalno, ce ga obremenjujemo z razumskimi zahtevami. vzgajata dve magicni besedi: oponašanje in vzor otrok posnema vse kar opaža v svoji okolici, zato moramo poskrbeti, da nevidno spremenimo otrokovo fizicno okolje v vzgojno.

17. Drugo vzgojno obdobje (od 7. do 14. leta) razvija se etericno telo = nekakšna oživljajoca sila, ki materialno, fizicno telo spreminja v živo telo vzgojni elementi morajo imeti svojo notranjo vrednost in smisel vzgajata besedi: zgled in avtoriteta Po Steinerju otrok naj ne bi razvijal razumevanja do 14. leta starosti, zato se omeji na razvijanje golega memoriranja. Naloga vzgoje v 2. obdobju je: razvijanje nereflektiranih moralnih navad (spoštovanje uciteljeve avtoritete) in osvajanje potrebnih znanj in spretnosti z ucenjem na pamet

18. Tretje vzgojno obdobje (med 14. in 21. letom) razvije se astralno telo (telo obcutkov), ki omogoca razvijanje razumskih sposobnosti clovek doseže s puberteto zrelost potrebno za oblikovanje lastne sodbe o tem, cesar se je prej naucil razum se rodi šele s spolno zrelostjo, zato ga ne smemo nasilno razvijati pred to starostjo vzgojitelj se mora jasno zavedati, kako posamezni vzgojni prijemi vplivajo na mladega cloveka

19. Zadnje vzgojno obdobje (po 21. letu) zdaj se lahko zacne razvijati clovekov duhovni jaz, ki je zakljucek Steinerjeve pedagoške zgradbe duhovni jaz deluje retrogradno in precisti druga tri telesa izoblikovana do sedaj.

20. Opis vzojitelja v waldorfski šoli Vzgojitelji morajo biti za poucevanje ustrezno izšolani. To so lahko ljudje razlicnih poklicev, vendar morajo imeti višjo ali visoko izobrazbo. Opraviti morajo izobraževanje, prilagojeno zahtevam poucevanja v waldorfskih šolah (izcrpen študij antropozofske antropologije) »Ucitelj ucence vodi k znanju«, oni mu sledijo in »sprejemajo od njega znanje z ljubeznijo in priznavanjem avtoritete.«

21. Lastnosti waldorfskega ucitelja CITAT: »Ucitelj je glavni režiser pouka, izšolan in preizkušen tako, da sprejme vzgojno delo kot posveceno opravilo, katerega smisel ni posredovanje abstraktnega znanja in znanosti, temvec skuša z umetniškimi sredstvi vzbuditi otroku doživetje sebe kot nesmrtnega bitja kozmosa.«

22. predanost potrebam otrokovega razvoja ucenec mora verovati v svojega ucitelja ucitelj mora verjeti v to, kar uci, da pride v poucevanju do izraza ucenje iz ljubezni do modrosti. ucenca vodi tako, da »zacne zavestno ali nezavedno prevzemati njegov nacin vedenja, mišljenja, prepricanja, vrednotenja in verovanja,…« , Steiner pravi: »forma pouka je vzgojna, ne pa njegova vsebina.«

23. O ŠOLI MARIJE MONTESSORI Kdo je bila Maria Montessori? Rodila se je 31.8.1870 v Chiaravallu v Italiji Pri 26 letu je diplomirala na medicinski fakulteti v Italiji Postala asistentka na univerzitetni psihiatricni kliniki v Rimu, kjer je delala z umsko zaostalimi otroki

24. 1. ženska v Italiji, ki je prejela diplomo iz medicine. kot zdravnica se ukvarja z duševnimi bolniki in z otroki s posebnimi potrebami sodelovala je v gibanju za pridobitev politicnih in socialnih pravic žensk vpisala na filozofsko fakulteto, da bi se poglobila v pedagogiko delovala kot zdravnica, uciteljica in vzgojiteljica.

25. vodila šolo za prizadete otroke. 1907 v Rimu ustanovil "Otroški dom“- "CASA DEI BAMBINI“, za otroke od 3-7. leta. od 1934-1949 deluje v izgnanstvu, njeno gibanje preživelo po zaslugi njenih ucencev. Njena pedagogika je osvojila svet zacne se gibanje "revolucija otrok“, ki se razširi po svetu (Amerika, Rusija, Japonska, Nemcija, Indija, Afrika)

26. Poglejmo kako izgleda HIŠA OTROK:

27. Njene ugotovitve so imele vpliv na izobraževanje na splošno in tudi na razumevanje otrok in njihovega ucenja, razvoja. Njene spremembe pomenile zacetek napredka v izobraževanju po svetu Maria je bila nominirana za Nobelovo nagrado Njeno podoba je bila na bankovcu za tisoc lir Umrla je leta 1952 na Nizozemskem.

28. Principi poucevanja po Montessorijevi Svoje življenje posveti pedagoški in kulturni obnovi šole Zagovarja, da ima otrok na razvojni stopnji lastne potrebe po razvoju in ucenju

29. Šola Marije Montessori je življenjsko in kulturno okolje, vsak otrok svobodno in naravno izraža samega sebe. Opore pri otrokovem samostojnem delu: okolje, ucitelj, razvojni material. V njeni šoli ima otrok možnost: delati sam, se primerjati s stvarmi in samim seboj, odkrije lahko lastno napako in poišce nacin za pravilno rešitev problem brez uciteljeve pomoci.

30. "Otroški dom" in O.š Montessori: Nosi v sebi “vzgojni projekt“, otrok sam nacrtuje svoje vsakodnevno delo, ima možnost, da svobodno izbere material, sam popravlja svoje napake, možnost dolocanja svojega življenja, prostora in casa, otrok ima glavno vlogo in upravlja sam sebe.

31. Kljucni element pedagogike Montessori: je PRIPRAVLJENO OKOLJE, ki pomaga otroku, da zacne samoiniciativno in samostojno oblikovati svoj duševni svet, da razvija koncentracijo, pri tem, ko opravlja delo po svoji izbiri. Maria Montessori je zagovarjala da mora otrok najprej spoznavati s tipanjem, gledanjem, vohanjem, okušanjem, in ne tako, da sprejema izolirane podatke.

32. "Otroški dom" – vrtec: Marija za otroke izdela didakticne igrace, namenjene za urjenje razlicnih otrokovih sposobnosti. Vrtec opremil z ucnimi pripomocki – materiali (izdelala sama) so enostavni, cistih oblik in zdravju neškodljivi. Prostor, ni razkošen, ima cisto, toplo, varno in svetlo zavetje, kjer otroci delajo drug ob drugem, skupaj, toda socasno sami zase .

33. prostor je opremljen z opremo, ki ustreza otrokovi velikosti, vse je v dosegu otrokovih rok, leseni pripomocki iz vsakdanjega življenja, igrajo se "aktivnosti iz prakticnega življenja" (domaca opravila), poudarek na ponavljanju in koncentraciji, odrasli ne kricijo, odrasli pripravljajo in skrbijo za okolje,

34. Vsaka taka izkušnja usposobi otroka za delo, saj se uci rocnih del,logike, razuma in samostojnega dela. Vzgoja mora biti natancno vodena s pomocjo ustreznega razvojnega materiala. Maria Montessori je trdila, da se otroci želijo uciti, ce jim le ponudimo primerne pripomocke in izkušnje.

35. Maria Montessori pravi: Otrok od 3-6 let kaže zanimanje za jezik (crke), zato mu to omogociti. Ne smemo pa od otroka zahtevati rezultatov nekega osvojenega znanja. Otrok sam ve kaj je prav in kaj ni. Ni priporocena pretirana pohvala oz. graja za neko neuspešno ali uspešno delo. "Otroški dom" ne sme dajati materinskega vtisa, temvec "šolo" za posameznika, v katero pride, da bi si nabral cim vec izkušenj.

36. Po "otroškem domu" nastopi osnovna šola: ki otroku odpira vrata v svet, otrok dobi potrebo po razširjanju svoje dejavnosti, vzpostavi odnose s družbo (šola to omogoci) šola naj bi bila priprava za življenje, vzgojo definira tudi kot "pomoc življenju“, za razliko od "otroškega doma", kjer je poudarek na cutnem in materialnem nivoju, se v šoli nagnemo k abstrakciji in k intelektualni sferi, naloga ucitelja pa je najti pravi nacin, da bo moralni življenjski pouk izhajal iz družbenih izkušenj, šola mu mora omogocit intelektualni, moralni in družbeni razvoj.

37. Vloga ucitelja v pedagogiki Marie Montessori Vloga ucitelja je posredna: skrbi za pripravljeno ucno okolje, ureja gradiva, jih popravlja in pripravlja nova, skrbi za ozracje medsebojnega spoštovanja upošteva pravice vsakega otroka do samostojne aktivnosti opazuje in spremlja delo otrok.

38. Montessori je doživela tudi kritike: ocitali so ji premajhno upoštevanje otrokovih psiholoških posebnosti, pomanjkljivo pedagoško izobrazbo, odklanjala je spontano otrokovo igro, v vrtcih je zanemarjala vzgojo socialnih sposobnosti pri otrocih, skupne aktivnosti in navajanje na kolektivno življenje otrok, odklanjala je pravljice, ki razvijajo domišljijo, otroka je poimenovala pomanjšana slika odraslega in ga skušala približati dejavnosti odraslih oseb.

39. Pomanjkljivosti v njenih vrtcih so zbudile odpor pri pedagogih. Njena vzgoja temelji na avtonomni aktivnosti otroka, vzgojne, metode pa izvirajo iz bistroumnosti vsakega otroka. Vodilo v njenem vrtcu in osnovni šoli je: »Pomagaj mi, da naredim sam« Tri dejavniki v njeni vzgoji: okolje (kot posredni ucitelj), ucitelj (ki pripravi okolje) razvojni material.

40. Vzgojni koncept Marie Montessori Metodo poucevanja je oblikovala na podlagi svojih izkušenj ter opazovanja otrok, ko so uporabljali njene ucne pripomocke. Svoje pripomocke je poimenovala ?cutni pripomocki? - spoznavanje s cutili. Svoje metode je najprej uporabljala za pomoc prizadetim otrokom. Namen njene vzgoje je bil pomagati otrokom, da bi bili zadovoljni sami s seboj in tako postali bolj mirni in ljubeci ljudje za prihodnost. Njeno mnenje je, da se bodo otroci hitreje in lažje necesa naucili, ce si bodo to želeli. Prizadevala si je, da bi otroci znali spoštovati in upoštevati mnenja drugih.

41. Vloga vzgojitelja in okolja

42. Ucitelj na eni strani pasiven: saj otrok sam izbira material, ki ga uporablja, kolikor casa hoce sam gradi svoje znanje in pripomore k svoji rasti. Ucitelj na drugi strani pa aktiven: saj otroka osvobaja zaprek, ki se pojavljajo pri njegovi aktivnosti, in hkrati avtoritativne prisotnosti odraslega. Funkcija ucitelja: omogoca odnos med otrokom in razporeditvijo v okolju, pospešuje interakcijo med otrokom in materialom, pomaga pri razvojnem projektu otroka, spodbuja njegovo nagnjenost k neodvisnosti.

43. Maria Montessori pravi: vsak predmet ima doloceno mesto odrasli ne poudarja napak in otrok ne popravlja, v prvem obdobju mora biti uciteljica rahlocutna in cim manj posegati v otrokovo dejavnost ucitelj je kot vodic otrokovemu raziskovanju ucitelj, mora otrokov razum pripeljati da dojame zakonitosti nekega pojava. primeren ucitelj mora znati otroku predstaviti vso znanost dober ucitelj bo tisti, ki bo ob otroku in ki bo sposoben z otrokom vzpostaviti odnos

44. Mesto nadarjenih ucencev v konceptu waldorfske šole Termin »nadarjenih otrok« v tem konceptu ni dobil ustreznega mesta. clovek ima za svoj razvoj dva vira: zunanje vplive in svojo naravo Steiner ne misli tako: snov in cilje vzgoje crpa le iz spoznanja cloveka in njegovih darov. Ne smemo se spraševati kaj mora clovek vedeti, temvec kakšna nagnjenja so v cloveku.

45. Nadarjeni otroci se odlikujejo po hitrejšem dojemanju, po ustvarjalnosti, divergentnosti in simbolnosti mišljenja. V obdobju »vzgajanja custev in srca« (od 7. do 14. leta) se v waldorfski šoli intelektualni cilji podrejajo globalnejšim vzgojnim ciljem. Steiner meni, da intelektualizem v družbenem življenju locuje ljudi in da v pouku in vzgoji deluje ohromljujoce in predstavlja vir nezdravega otrokovega razvoja. Nekako okrog 14. leta, ko otrok preide na višjo stopnjo, zacenja pouk dobivati nekoliko bolj kongnitivne cilje, ker zacnejo otrokove intelektualne sposobnosti postavljati zahteve po vecjih obremenitvah

46. Za otrokov razvoj je pomembna njegova nenehna zavestna in ustvarjalna aktivnost. V antropozofski literaturi redko zasledimo razmišljanje o problemih, ce se v razredu znajde bister otrok. Za nadarjene je primerno, da se naucijo cakati svoje sovrstnike. Manj znana je posebnost waldorfske šole, ki je ne bi pricakovali: ucne rezultate (predvsem slabe) pripiše ali ucencem samim ali vplivu doma, šola tako ne prevzema odgovornosti.

47. KAJ O WALDORFSKI PEDAGOGIKI MENI Dr. ROBI KROFLIC

48. Vzgojitelji v Wladorfskih šolah nimajo posebne izobrazbe za to, ker naj bi jim antropozofija dala vpogled v duševno-duhovno strukturo cloveka. Strokovno znanje šolskega predmeta je v osnovni šoli v "drugem planu". Seveda pa mnogi ucitelji na waldorfskih šolah imajo pedagoško in strokovno izobrazbo, a seveda ne iz vseh šolskih predmetov, ki jih v waldorfski OŠ poucuje en sam ucitelj ves cas! Waldorfska šola ima dneve odprtih vrat, ko je odprta za javnost, obiskovanja pouka pa ne odobrava.

49. Pricanje matere, katera je imala dva otroka v Waldorfski šoli

50. Zakljucek Opazili sva, da sta si ta dva vzgojna procesa zelo razlicna in hkrati zelo podobna. Meniva pa, da ni ne eden, ne drugi tako prepricljiv, da bi ga bilo vredno vzdrževati. Najbolje je, da iz vsakega vzamemo nekaj dobrega in se kaj naucimo.

  • Login