1 / 51

TRENDI IN PERSPEKTIVE SODOBNE PSIH0LOGIJE

TRENDI IN PERSPEKTIVE SODOBNE PSIH0LOGIJE. BIOEVOLUCIJSKA PSIHOLOGIJA Vedenjska genetika. Pregled vsebine. Vedenjska genetika in genomika Dednost in dedljivost Vedenjska genomika. Napačno razumljen odnos Geni delujejo kot program

selina
Download Presentation

TRENDI IN PERSPEKTIVE SODOBNE PSIH0LOGIJE

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author. Content is provided to you AS IS for your information and personal use only. Download presentation by click this link. While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server. During download, if you can't get a presentation, the file might be deleted by the publisher.

E N D

Presentation Transcript


  1. TRENDI IN PERSPEKTIVE SODOBNE PSIH0LOGIJE BIOEVOLUCIJSKA PSIHOLOGIJA Vedenjska genetika

  2. Pregled vsebine • Vedenjska genetika in genomika • Dednost in dedljivost • Vedenjska genomika

  3. Napačno razumljen odnos Geni delujejo kot program Ta program določa, da bo okolje vplivalo in ga poziva, kako naj vpliva (določa, da se bomo učili in poziva, kaj in kako) S tem določa osebnost obnašanje vključno z jezikom in kulturo morda tudi svobodno voljo in duhovno delovanje Kot se ne more v računalniku nič zgoditi brez in mimo programa... TODA: program vračunava in išče vplive okolja in vplive našega duha (kot program za procesiranje besedila vračunava in daje možnost, da bomo pisali svoje tekste) ZATO: je vpliv okolja in samodejavnosti velik Odnos dednost - okolje

  4. Geni določajo naravo in obseg kulturnih variacij V genih imamo nagnjenost, da se prilagodimo kulturi, ki jo ustvarjamo in jo sprejemamo Podobno kot pri jeziku naš genetski program nas usposablja za govor poskrbi za temeljno slovnico (ki se je ni treba učiti) in išče/poziva vplive okolja kot spremenljivke, predvidene v programu (to so besede, ki so od jezika do jezika drugačne) Geni torej ustvarjajo kulturo in societeto

  5. Genetski vidiki osebnosti in kognicije • Temeljne dimenzije osebnosti • EB3 • B5 • Emocionalne in motivacijske značilnosti • Vrednote, prepričanja, stališča • Inteligentnost • Ustvarjalnost in genialnost • Jezik in govor • Osebnostni problemi, težave in motnje

  6. Dednost in variabilnost • variabilnost kot pogoj naravne selekcije • variabilnost, razlike v neki lastnosti, • dednost te lastnosti in • razlike v reprodukcijski uspešnosti posameznikov glede na to lastnost

  7. Genotype Phenotype IOIO Type O IAIO Type A IAIA Type A IBIO Type B IBIB Type B IAIB Type AB Narava dednosti in dedni prenos • Nosilci: kromosomi, geni, aleli • dva ali več alelov (multipli aleli) • Genotip – fenotip (genske interakcije) • dominantnost • recesivnost • kodominantnost • nepopolna dominantnost • epistaza • komplementarno delovanje genov • ekspresivnost • Tipi dedovanja • additivno • neadditivno • poligenija • pleiotropizem • genokopija • fenokopija

  8. študije dvojčkov adopcijske študije koeficienti konkordantnosti (oblika intraklasne korelacije, korelacije znotraj parov) koeficienti heritabilnosti raziskave genoma študije dvojčkov primerjava ED in DD (prvi genetsko identični, drugi v povprečju 50% sorodni) – razlike gredo na račun vplivov dednosti primerjava dvojčkov, ki rasejo skupaj in dvojčkov, ki rasejo ločeno (enako in različno okolje) - razlike gredo na račun vplivov okolja adopcijske študije primerjava korelacij posvojencev z biološkimi starši in korelacij posvojencev z adoptivnimi starši - razlike spet pokažejo vpliv dednosti (posvojenci kažejo višje korelacije z biološkimi starši) in okolja (višje korelacije z adoptivnimi starši) Vedenjska genetika in genomika ED isto okolje ED različno okolje DD isto okolje DD različno okolje posvojenci – biološki starši posvojenci – adoptivni starši

  9. How can we calculate heritability coefficients? 2*(MZ correlation – DZ correlation) (e.g., MZ correlation = .50; DZ correlation = .30) Heritability = 2*(.50 - .30) = .40 How can we calculate a shared environment effect? MZ correlation - Heritability coefficient (e.g., MZ correlation = .50, heritability coefficient = .40) Shared environment effect = .50 - .40 = .10 Non-shared environment effect = 1 – (heritability + shared environment) (e.g., Non-Shared environment effect = 1 - .50 = .50. Heritabilnost delež variance, ki jo povzročajo dedni dejavniki h je lahko visoka, čeprav je potreben velik vpliv okolja npr. besednjak (besedišče) ima visoko heritabilnost, čeprav se moramo naučiti vsake besede h je lahko nizka, čeprav je potrebni vpliv okolja minimalen Genetske študije dvojčki , adopcijske Interakcija dednost-okolje Posamezniki iščejo in ustvarjajo okolje, ki ustreza njihovemu genetskemu potencialu Heritabilnost h2 = Vg (genetska varianca) / Vc (celotna varianca)

  10. Ilustracija (McGuffin in sod., 2001) How much heritability? Estimates of genetic and environmental effects from recent twin studies (11). A, additive genetic variance, or heritability; C, variance explained by shared environment; E, variance resulting from nonshared environment and errors of measurement.

  11. Dednost in inteligentnost • inteligentnost, razponi koeficientov korelacije • ED skupaj 0,70 - 0,90 • ED ločeno 0,55 - 0,83 • DD skupaj 0,35 - 0,82 • sorojenci skupaj 0,24 - 0,76 • sorojenci ločeno 0,32 - 0,48 • starši otroci 0,20 - 0,81 • krušni starši posvojenci 0,15 - 0,38 • nesorodniki skupaj 0,15 - 0,32 • nesorodniki ločeno 0,05 - 0,28

  12. Dedljivost temperamenta • Buss, Plomin EAS Temperament Survey • Meri • Emocionalnost • Aktivnost • Sociabilnost

  13. Temeljne dimenzije in dednost • E • 40 % genetski faktorji  • 7 % skupno okolje • N • 30 % genetski faktorji • 10 % skupno okolje • P • heritabilnost 36 – 50 % • Pederson, N.L et al. (1988) Neuroticism, extraversion and related traits in adult twins reared apart and reared together. Journal of Personality and Social Psychology, 55, 950-957. • Heath, A.C., and Martin, N.G. (1990) Psychoticism as a Dimension of Personality: A multivariate genetic test of Eysenck and Eysenck's Psychoticism construct. Journal of Personality and Social Psychology, 58, 11-121.

  14. DIMENZIJE Razpon koeficientov hereditarnosti introvertnost – ekstravertnost 0,50 – 0,70 nenevroticizem – nevroticizem 0,40 – 0,60 nepsihoticizem - psihoticizem 0,10 – 0,50 Temeljne dimenzije (nadalj.)

  15. Heritabilnost B5 in njihovih facetov

  16. Bergeman, C.S., et al. (1993) Genetic and Environmental effects on openness to experience, agreeableness, and conscientiousness: an adoption twin study. Journal of Personality61, 159-179.

  17. Hereditarnost primarnih faktorjev

  18. Dedljivost PA in NA • Tellegen in sod., 1988 (MPQ) • Tellegen, A., Lykken, D. T., Bouchard, T. J. Jr., Wilcox, K. J., Segal, N. L. & Rich, S. (1988). Personality similarity in twins reared apart and together. Journal of Personality and Social Psychology, 54, 1031-1039. • Lykken, D. T., McGue, M., Tellegen, A. & Bouchard, T. J. Jr. (1992). Emergenesis: Genetic traits that may not run in families. American Psychologist, 47, 1565-1577.

  19. Dedljivost PA in NA (nad.) • Močna sta zlasti genetski vpliv in vpliv nedeljenega okolja • Pri večini potez je nakazano običajno, additivno dedovanje, razen pri socialni potenci, kontroli in pozitivni emocionalnosti (nizki C parametri)

  20. Zuckerman, 1990, 1992: sensation seeking SS (sensation seeking): iskanje čutnih spodbud iskanje vzburjenja iskanje doživetij dezinhibiranost občutljivost na dolgčas psihobiološka teorija osebnosti (1991, 1994, 1995) osebe, posebno občutljive na senzorno deprivacijo in dolgčas znatna heritabilnost (0,58) Iskanje čutnega draženja in vzburjenja

  21. Dedljivost metapotez • Baumeister, R. E. & Tice, D. M. (1988). Metatraits. Journal of Personality, 56, 571-598. • Pojem metapoteze (upoštevanje potezne konsistentnosti, sorodno pojmu poteznosti) • Imeti ali ne imeti neko lastnost kot stabilno • Gre torej za intravariabilnost potez • Merilo: standardna deviacija med postavkami, ki merijo neko potezo • Hershberger, S. L., Plomin, R. & Pedersen, N. L. (1995). Traits and metatraits: Their reliability, stability, and shared genetic influence. Journal of Personality and SocialPsychology, 69, 673-685. • Genetski delež variance metapotez je manjši kot pri potezah (zdi se razumljivo, da na intravariabilnost potez bolj vpliva okolje kot na intervariabilnost) • 69% genetske variance metapotez je v bistvu varianca potez, vendar je še vedno 31% variance metapotez, ki je izvorna varianca metapotez; metapoteze torej pomenijo pomembno dodatno informacijo k osebnostnim lastnostim

  22. Altruizem, empatija, agresivnost • Razne osebnostne lastnosti • altruizem • empatija • agresivnost

  23. Nasilje, dednost in hormoni • Genetski vpliv na agresivnost • Hormoni • moški spolni hormoni • testosteron • večja agresivnost moških • kastracija zmanjšuje agresivnost

  24. Dednost, okolje in kriminal

  25. Psihične motnje • Psihična motenost • psihoze • nevrotske motnje • osebnostne motnje • drugo

  26. Dednost stališč in prepričanj • Olson in sod., 2001 (Olson, J. A., Vernon, P. A., Harris, J. A. in Jang, K. L. (2001). The Heritability of Attitudes: A Study of Twins. Journal of Personality and Social Psychology, Vol. 80, No. 6, 845-860

  27. Dednost stališč in prepričanj (nad.)

  28. Psihično blagostanje in zdravje • Røysamb in sod. (2002, 2003) • Dedljivost psihičnega blagostanja: koeficienti med .25 in .55 (Bergeman, Plomin, Pedersen, & McClearn, 1991; Harris, Pedersen, Stacey, McClearn, & Nesselroade, 1992; Lykken & Tellegen, 1996; Røysamb, Harris, Magnus, Vittersø, & Tambs, 2002) • Podobno celo pri šimpanzih (Weiss, King, & Enns, 2002).

  29. Narava odnosa med geni in okoljem • Interakcija • Interakcija pomeni diferencialno odzivanje posameznikov z različnim genotipom na enako okolje • Korelacija • Korelacija pomeni diferencialno izpostavljenost oseb z različnim genotipom različnim okoljem • Tipi korelacije • Pasivna: otroci ne naredijo ničesar, da bi si prilagodili okolje, prilagajajo se mu pasivno • Reaktivna: starši se odzivajo otrokom na različne načine in tako ustvarijo več raznovrstnosti v okolju • Aktivna: oseba z določenim genotipom izbere ali kreira okolje (običajno skladno s svojim genotipom)

  30. Below are represented the three models of genetic transmission of phenotypes (such as antisocial behavior) from parents to children (Reiss, 1997). Passive Model: genetic effects are attributed to the 50 percent overlap in genes between a parent and biological child. For example, the same genes that cause a child to be antisocial may cause a parent to be angry toward the child. Evocative Models: Child-Effects Model: genes cause antisocial behavior in the child, which causes the parent's anger. In this model, what the parent does does not matter in the development of antisocial behavior. Parent-Effects Model: genes cause the child's temperament, which causes the parent's anger, which causes antisocial behavior in the child. In this model, what the parent does does matter in the development of antisocial behavior. Reiss, D. (1997). Mechanisms linking genetic and social influences in adolescent development: Beginning a collaborative search. Current Directions in Psychological Science, 6, 100-105. Reiss, 1997 pasivni evokativni učinek otrok učinek staršev geni geni antisocialno obnašanje otrok temperament otrok jeza in reakcije staršev jeza in reakcije staršev antisocialno obnašanje otrok Načini genetske transmisije

  31. Heritability (h2) Environment (C2) Children 0.45 0.35 Young adults 0.75 < 0.10 McCartney, Harris, & Bernieri, 1990; McGue, Bouchard, Iacono, & Lykken, 1993; Scarr & Weinberg, 1978; Loehlin, Horn, & Willerman, 1989; Scarr, Weinberg & Waldman, 1993 Starost in genetski vplivi • S starostjo postajajo genetski vplivi na osebnost močnejši • otroci: heritabilnost 0,45 in okolje 0,35 • mlajši odrasli: 0,75 in 0,10

  32. Pomembni vidiki vplivov na osebnost skupno (deljeno) okolje individualno (nedeljeno) okolje Agensi socializacije in osebnostnega razvoja družina starši sorojenci vrstniki šola vzgojitelji, učitelji sošolci delovno okolje prijatelji, znanci mediji kultura v celoti Vpliv okolja in socializacija

  33. genetska varianca (40 odstotkov) varianca okoljskega vpliva (40 odstotkov, od tega 35 nedeljeno in le 5 deljeno okolje/!!/) in varianca napake (20 odstotkov, včasih jo štejejo kar k vplivom nedeljenega okolja) nekaj vpliva socializacije se razprši tudi v vplivih nedeljenega okolje in veliko tega, kar imamo za vpliv socializacije, imamo dejansko v genih (geni nas silijo v socializacijo) vpliv skupnega okolja v otroštvu je bistveno večji kot pri odraslih Sumarni vpliv dednost – 40 % variance skupno (deljeno) okolje – 5 % nedeljeno okolje – 35 % varianca napake – 20 % Genetska in okoljska varianca

  34. Interakcija med genotipom in okoljem • Interakcija med genotipom in okoljem (Tryon, 1942) • normalno okolje • obogateno okolje • omejeno okolje v normalnem okolju je razlika v genotipu najbolj izražena (interakcija med dednostjo in okoljem!)

  35. Dobršna mera heritabilnosti pri Sposobnostih Temperamentu in emocionalnih značilnostih Osebnostnih dimenzijah in potezah Impulzivnosti, alkoholizmu, kajenju Ugotovljena celo pri stališčih, prepričanjih in vrednotah (kjer je sicer nižja) genetska varianca (40 odstotkov) varianca okoljskega vpliva Skupno (deljeno) okolje (npr. skupno gledan TV program, branje istih knjig...) Nedeljeno okolje (različni prijatelji, interesi, dejavnosti...) 40 odstotkov, od tega 35 nedeljeno in 5 deljeno okolje varianca napake (20 odstotkov) Sklep

  36. Osebnost v genomu • Motnje • prve znane genetske anomalije (Down sindrom) • Inteligentnost • Temperament • iskanje draženja, avanturizem • optimizem • depresivnost • stres, anksioznost • Spolna usmerjenost • Jezik in govor • Šele začetki vedenjske genomike

  37. Inteligentnost Plominov projekt IGF2R na 6. kromosomu HLA A (B) alel; CTG B33; EST00083 proti Alzheimerjevemu sindromu? ni povezav s splošno inteligentnostjo Hamer FMR1 FMR1, FXR2, FXR1 in še več kot 200 ostalih mentalna prizadetost Osebnost v genomu: inteligentnost Robert Plomin Dean H. Hamer

  38. IGF2R HLA-A FMR1

  39. Interlokusna tekmovalna evolucija • Tekmovanje genov v evoluciji • Tudi ZNOTRAJ genoma • Rice, Holland: • “Pojav inteligentnost je morda stranski produkt konflikta med geni, ki izvajajo napad in obrambo v kontekstu jezika” jaz uspevam tako, da iz svojih nosilcev naredim uspešne goljufe jaz uspevam tako, da svojin nosilcem omogočim uspešnejše prepoznavanje laži Dean H. Hamer

  40. Osebnost v genomu: temperament • Dimenzije temperamenta • gen D4 (D4DR) receptor za dopamin in iskanje novosti • Ena verzija gena povezana z iskanjem novosti • gen za transport serotonina, nevroticizem in kajenje • AP-2beta genotip • anksioznost, psihosomatske težave • dopaminergični in serotonergični sistem • CGI 96

  41. Osebnost v genomu: temperament • Dimenzije temperamenta • DRD4 (dopaminski receptor D4) • (dis)funkcije avtonomnega živčnega sistema • iskanje novosti • inkonkluzivni rezultati: Benjamin in sod., 1996; Ebstein in sod., 1996; Ono in sod., 1997; Mitsuyasu in sod., 2000; Okuyama in sod., 2001; Ronai in sod., 2001 - DA; Vandenbergh in sod., 1997; Malhotra in sod., 1997; Pogue-Geile in sod., 1998; Herbst, 2000 - NE • zdi se, da je povezanost pri enem genotipu DRD4 večja (CC), pri drugih ne; pri ženskah večja

  42. Osebnost v genomu: anksioznost • Dimenzije temperamenta • AP-2beta genotip • anksioznost, psihosomatske težave • dopaminergični in serotonergični sistem • CGI-96, CGI-94, CGI-82, CGI-72, CGI-58, CGI-57 (51, 203, 152, 142, 127, 01) • socialna anksioznost, plašnost • SLC6A4 (Locus: 17q11.1-q12) • gen za transport serotonina, nevroticizem in kajenje • potezna anksioznost, nevroticizem • PGS (Locus: Xq25-q27 ) • mentalna prizadetost (Pettigrew sindrom, x-vezan), anksioznost • CINP (zdravilo efexor xr; blokira ponovno izgradnjo serotonina in noradrenalina) • CCKBR

  43. Generalizirana anksiozna motenost (GAD) • GAD • Močna in trajna tesnoba • Zaskrbljenost, napetost • Hipervigilnost (“biti na preži”) • 5 odstotkov svetovne populacije • Manj kot 20% dobiva ustrezen tretma • Dokaz, da je motnja slabo prepoznavana • Genetska nagnjenost je znatna

  44. Osebnost v genomu: temperament AP-2 CGI-96 Dean H. Hamer CGI-85 SLC6A4 CINP CCKBR

  45. Spolna usmerjenost • Spolna usmerjenost • Xq28: homoseksualnost pri moških, ne pri ženskah • HMS1 Dean H. Hamer

  46. Motnje pozornosti, hiperaktivnost • DAT1 (SLC6A3) • vključen v biokemijo dopamina, eden od transporterjev dopamina SLC6A3

  47. Agresivnost • Mutacija MAO-A v neki družini

  48. Shizofrenija • vrsta kromosomov (1, 5, 6, 10, 13, 15, 22) • glavni kandidati med geni: • htr2 (5ht2a) (serotonin) • chrna7 5ht2a chrna7

  49. Disleksija • 5 genov • DYX1 (15q21) • DYX2 (6p21.3) • DYX3 (2p16-p15) • DYX4 (6q13-q16.2) • DYX5 (3p12-q13) GCGATCCGGGCGCCACCCCGCGGTCATCGGTCACCGGTCGCTCTCAGGAACAGCAGCGCAACCTCTGCTCCCTGCCTCGCCTCCCGCGCGCCTAGGTGCCTGCGACTTTAATTAAAGGGCCGTCCCCTCGCCGAGGCTGCAGCACCGCCCCCCCGGCTTCTCGCGCCTCAAAATGAGTAGCTCCCACTCTCGGGCGGGCCAGAGCGCAGCAGGCGCGGCTCCGGGCGGCGGCGTCGACACGCGGGACGCCGAGATGCCGGCCACCGAGAAGGACCTGGCGGAGGACGCGCCGTGGAAGAAGATCCAGCAGAACACTTTCACGCGCTGGTGCAACGAGCACCTGAAGTGCGTGAGCAAGCGCATCGCCAACCTGCAGACGGACCTGAGCGACGGGCTGCGGCTTATCGCGCTGTTGGAGGTGCTCAGCCAGAAGAAGATGCACCGCAAGCACAACCAGCGGCCCACTTTCCGCCAAATGCAGCTTGAGAACGTGTCGGTGGCGCTCGAGTTCCTGGACCGCGAGAGCATCAAACTGGTGTCCATCGACAGCAAGGCCATCGTGGACGGGAACCTGAAGCTGATCCTGGGCCTCATCTGGACCCTGATCCTGCACTACTCCATCTCCATGCCCATGTGGGACGAGGAGGAGGATGAGGAGGCCAAGAAGCAGACCCCCAAGCAGAGGCTCCTGGGCTGGATCCAGAACAAGCTGCCGCAGCTGCCCATCACCAACTTCAGCCGGGACTGGCAGAGCGGCCGGGCCCTGGGCGCCCTGGTGGACAGCTGTGCCCCGGGCCTGTGTCCTGACTGGGACTCTTGGGACGCCAGCAAGCCCGTTACCAATGCGCGAGAGGCCATGCAGCAGGCGGATGACTGGCTGGGCATCCCCCAGGTGATCACCCCCGAGGAGATTGTGGACCCCAACGTGGACGAGCACTCTGTCATGACCTACCTGTCCCAGTTCCCCAAGGCCAAGCTGAAGCCAGGGGCTCCCTTGCGGCCCAAACTGAACCCGAAGAAAGCCCGTGCCTACGGGCCAGGCATCGAGCCCACAGGCAACATGGTGAAGAAGCGGGCAGAGTTCACTGTGGAGACCAGAAGTGCTGGCCAGGGAGAGGTGCTGGTGTACGTGGAGGACCCGGCCGGACACCAGGAGGAGGCAAAAGTGACCGCCAATAACGACAAGAACCGCACCTTCTCCGTCTGGTACGTCCCCGAGGTGACGGGGACTCATAAGGTTACTGTGCTCT

  50. Literatura • Bouchard, T. J. Jr. & McGue, M. (1990). Genetic and rearing environmental influences on adult personality: An analysis of adopted twins reared apart. Journal of Personality, 58, 263-292. • Eysenck, H. J. (1990). Genetic and environmental contributions to individual differences: The three major dimensions of personality. Journal of Personality, 58, 245-261. • Harris, J. R. (1995). Where Is the Child's Environment? A Group Socialization  Theory of Development. Psychological Review, Vol. 102, No. 3, 458-489. • Reiss, D. (1997). Mechanisms linking genetic and social influences in adolescent development: Beginning a collaborative search. Current Directions in Psychological Science, 6, 100-105. • Barker, Penelope. Genetics and Society. New York: The H. W. Wilson Company, 1995. • Cook-Deegan, Robert. The Gene Wars: Science, Politics, and the Human Genome. New York: Norton, 1995. • Cooper, Necia Grant, ed. The Human Genome Project. Los Alamos, NM: Los Alamos Science, No. 20, 1992. • Cutter, Mary Ann G., et al. Mapping and Sequencing the Human Genome: Science, Ethics, and Public Policy. Colorado Springs, CO: BSCS and the American Medical Association, 1992. • Gallagher, Winifred. I.D.: How Heredity and Experience Make You Who You Are. New York: Random House, 1996. • Jang, K.L., Livesley, W.J.,& Vernon, P.A.  (1996).  Heritability of the Big Five personality dimensions and their facets: A twin study.  Journal of Personality, 64, 577-591. • Jones, Steve. The Language of Genes: Solving the Mysteries of Our Genetic Past, Present and Future. New York: Anchor/Doubleday, 1995. • Loehlin, J.C. (1992).   Genes and environment in personality development.   (Newbury Park, CA: Sage.) • Loehlin, J. C. (1989). Environmental and genetic contributions to behavioral development. American Psychologist, 44, 1285-1292. • Loehlin, J. C.,& Martin, N. G. (2001).  Age changes in personality trait and their heritabilities during the adult years: Evidence from Australian twin registry samples.   Personality and Individual Differences, 30, 1147-1160.

More Related