Jo e tisnikar
Download
1 / 120

JOŽE TISNIKAR - PowerPoint PPT Presentation


  • 458 Views
  • Uploaded on
  • Presentation posted in: General

JOŽE TISNIKAR. slovenski slikar 1928 - 1998. Jože Tisnikar se je rodil 28. februarja 1928 ob vznožju Pohorja v vasi Mislinja. Tisnikar je bil slikar samouk . Njegove slike so dolgo časa vzbujale nelagodje in grozo v očeh ne poznavalcev umetnosti.

loader
I am the owner, or an agent authorized to act on behalf of the owner, of the copyrighted work described.
capcha

Download Presentation

JOŽE TISNIKAR

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation

Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author.While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server.


- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - E N D - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -

Presentation Transcript


Jo e tisnikar
JOE TISNIKAR

slovenskislikar1928-1998


Jo e tisnikar

Joe Tisnikar se je rodil 28. februarja 1928 ob vznoju Pohorja v vasi Mislinja.


Jo e tisnikar

Tisnikar je bil slikar samouk. Njegove slike so dolgo asa vzbujale nelagodje in grozo v oeh ne poznavalcev umetnosti.


Jo e tisnikar

Da bi laje razumeli Tisnikarjeve slike je pomembno, da poznamo Tisnikarjeve svetove, ki so vplivali na njegovo ustvarjalnost.


Jo e tisnikar

To so: druina, poznamo Tisnikarjeve svetove, ki so vplivali na njegovo ustvarjalnost.


Jo e tisnikar

vas, v kateri je odraal, poznamo Tisnikarjeve svetove, ki so vplivali na njegovo ustvarjalnost.


Jo e tisnikar

vojna, skozi katero se je prebil v mladosti, poznamo Tisnikarjeve svetove, ki so vplivali na njegovo ustvarjalnost.


Jo e tisnikar

delo bolnikega strenika na oddelku za hudo bolne, poznamo Tisnikarjeve svetove, ki so vplivali na njegovo ustvarjalnost.


Jo e tisnikar

obdukcijsko delo v prosekturi. poznamo Tisnikarjeve svetove, ki so vplivali na njegovo ustvarjalnost.


Jo e tisnikar

  • Med letoma poznamo Tisnikarjeve svetove, ki so vplivali na njegovo ustvarjalnost. 1954 in 1964 se je slikarsko izoblikoval pod mentorstvom akademskega slikarja Karla Peka v Slovenj Gradcu.


Jo e tisnikar


Jo e tisnikar

  • Nagrado Preernovega sklada poznamo Tisnikarjeve svetove, ki so vplivali na njegovo ustvarjalnost. je prejel leta 1970 za slikarska dela, razstavljena v letu 1969


Jo e tisnikar





Jo e tisnikar

ENKVSTIKA posebej v tehniki enkavstike.um. slikarska tehnika, pri kateri se za barvno vezivo uporablja vosek.


Jo e tisnikar

Od leta posebej v tehniki enkavstike.1958 do 1998 je ve kot stokrat samostojno razstavljal doma in v tujini ter sodeloval na tevilnih skupinskih razstavah.


Jo e tisnikar



Jo e tisnikar

Tisnikarjeve slike nam povedo, da se ivljenjska pot posameznika lahko kona, pri tem pa loveki rod tee dalje, saj je rojstvo veni tekmec loveke umrljivosti. Prav umrljivost je v sodobnem svetu velikokrat omenjena in je tema marsikatere umetnike ustvarjalnosti in umetnikega navdiha, pa naj se nanaa na filme, reklame, knjino ustvarjalnost ali pisanje znanstvenih ter poljudnih lankov.


Marij pregelj slovenski slikar 1913 1967
Marij Pregelj posameznika lahko kona, pri tem pa loveki rod tee dalje, saj je rojstvo veni tekmec loveke umrljivosti. Prav umrljivost je v sodobnem svetu velikokrat omenjena in je tema marsikatere umetnike ustvarjalnosti in umetnikega navdiha, pa naj se nanaa na filme, reklame, knjino ustvarjalnost ali pisanje znanstvenih ter poljudnih lankov.slovenski slikar1913 - 1967


Jo e tisnikar

Marij Pregelj, slikar, grafik in ilustrator, posameznika lahko kona, pri tem pa loveki rod tee dalje, saj je rojstvo veni tekmec loveke umrljivosti. Prav umrljivost je v sodobnem svetu velikokrat omenjena in je tema marsikatere umetnike ustvarjalnosti in umetnikega navdiha, pa naj se nanaa na filme, reklame, knjino ustvarjalnost ali pisanje znanstvenih ter poljudnih lankov. sin pisateljaIvana Preglja ,se je rodil 8. avgust1913v Kranju.


Portret o eta in matere
Portret oeta in matere posameznika lahko kona, pri tem pa loveki rod tee dalje, saj je rojstvo veni tekmec loveke umrljivosti. Prav umrljivost je v sodobnem svetu velikokrat omenjena in je tema marsikatere umetnike ustvarjalnosti in umetnikega navdiha, pa naj se nanaa na filme, reklame, knjino ustvarjalnost ali pisanje znanstvenih ter poljudnih lankov.


Jo e tisnikar

V letih 1932-1936 je tudiral posameznika lahko kona, pri tem pa loveki rod tee dalje, saj je rojstvo veni tekmec loveke umrljivosti. Prav umrljivost je v sodobnem svetu velikokrat omenjena in je tema marsikatere umetnike ustvarjalnosti in umetnikega navdiha, pa naj se nanaa na filme, reklame, knjino ustvarjalnost ali pisanje znanstvenih ter poljudnih lankov.slikarstvo na Akademiji za likovno umetnost v Zagrebu.


Jo e tisnikar

Po izbruhu druge svetovne vojne je bil odpeljan najprej v nemko, kasneje pa v italijansko vojno ujetnitvo

Neznani heroji, 1966


Jo e tisnikar

Pregljevo slikarstvo je preeto z ekspresionizmom. V podobe vnaa v sebi pretehtano simboliko, ki jo stopnjuje z intenzivnostjo barv.


Pompejansko omizje 1962
Pompejansko omizje, 1962 podobe vnaa v sebi pretehtano simboliko, ki jo stopnjuje z intenzivnostjo barv


Tetralogija 1965
Tetralogija, 1965 podobe vnaa v sebi pretehtano simboliko, ki jo stopnjuje z intenzivnostjo barv


Perice 1958
Perice, 1958 podobe vnaa v sebi pretehtano simboliko, ki jo stopnjuje z intenzivnostjo barv


Jo e tisnikar

Ekspresionizem podobe vnaa v sebi pretehtano simboliko, ki jo stopnjuje z intenzivnostjo barvse je razvil v severni Evropi, e posebej v Nemiji. Za ekspresionizem v likovni umetnosti je znailno, da slikar uporablja: definirane linije, ostre robove, mone (kriee) barve, barve imajo simbolien pomen.


Kirchner avtoportret in van gogh zvezdna no
Kirchner : Avtoportret in Van Gogh : Zvezdna no podobe vnaa v sebi pretehtano simboliko, ki jo stopnjuje z intenzivnostjo barv


Jo e tisnikar

Po osvoboditvi je najprej uil na oli za oblikovanje, kasneje pa na novo ustanovoljeni akademiji za likovno umetnost v Ljubljani.


Jo e tisnikar

Marij Pregelj je velikan med slovenskimi umetniki v dvajsetem stoletju in zagotovo najbolj evropski avtor, vsaj kar zadeva sporoilo, izvirnost in likovni izraz njegovih del


Jo e tisnikar

Poleg tevilnih dvajsetem stoletju in zagotovo najbolj evropski avtor, vsaj kar zadeva sporoilo, izvirnost in likovni izraz njegovih delilustracij, med najbolj znanimi so podobe za Ilijado in Odisejo, je Pregelj kakovost slik stopnjeval do smrti


Ilustracija na plakatu 8 bienale ilustracije
Ilustracija na plakatu :8. bienale ilustracije dvajsetem stoletju in zagotovo najbolj evropski avtor, vsaj kar zadeva sporoilo, izvirnost in likovni izraz njegovih del


Jo e tisnikar
Ilustracije Marija Preglja za poglavje o Sloveniji v turistinem vodniku po Jugoslaviji, ki je izel v Parizu.


Jo e tisnikar

Visoko je cenjeno njegovo delo turistinem vodniku po Jugoslaviji, ki je izel v Parizu. Diptihon, v katerem je opazna sinteza vplivov od Picassa do Bacona, predvsem pa je to avtorsko delo, ki je nekakna slikarjeva oporoka.


Jo e tisnikar

Umrl je turistinem vodniku po Jugoslaviji, ki je izel v Parizu. 18. marec1967 v Ljubljani.


Jo e tisnikar

Za svoje stvaritve je prejel dve Preernovi nagradi : turistinem vodniku po Jugoslaviji, ki je izel v Parizu.


Jo e tisnikar

Preernova nagrada turistinem vodniku po Jugoslaviji, ki je izel v Parizu. 1958 za kompozicijo v mozaiku na stavbi delavskega doma v Trbovljah.


Jo e tisnikar

Preernova nagrada 1964 za slikarske stvaritve, razstavljene v marcu 1963 v Moderni galeriji v Ljubljani.


Jo e tisnikar

Evropsko zdruenje za poto in telekomunikacije je za znamko "Evropa 1993" - sodobna umetnost, izbrala tudi sliko slovenskega slikarja Marija Preglja :

Pompejansko omizje


Jo e tisnikar

Na naem vsakomesenem sprehodu po delih slovenskih slikarjev, ste si na marevski samopostreni malici, ogledali predstavljeno sliko:


Jo e tisnikar

MATIJA JAMA slikarjev, ste si na marevski samopostreni malici, ogledali predstavljeno sliko:slovenskislikar1872-1947



Jo e tisnikar


Jo e tisnikar


Jo e tisnikar

Poleti se je vraal v Ljubljano, kjer se je zael druiti z mladimi pisatelji slovenske moderne


Jo e tisnikar

Slovenska moderna druiti z mladimi pisatelji slovenske moderne je oznaka za skupino slovenskih pisateljev, ki so ustvarjali na zaetku 20. stoletja. Sestavljajo jo Ivan Cankar, Dragotin Kette, Josip Murn -Aleksandrov in Oton Zupani.


Jo e tisnikar

Leta 1893 pa se je na razstavi v Mnchnu spoznal s francoskimi impresionisti, ki so ga takoj navduili.

Slika:Claude Monet, Impression, 1872


Jo e tisnikar

V Mnchen se je vrnil leta 1897 in se tam vpisal na Abetovo slikarsko olo, leto pozneje pa na tamkajnjo slikarsko akademijo, kjer je tudiral en semester. V Abetovi oli se je zael intenzivneje ukvarjati z vpraanjem svetlobe in barve.


Jo e tisnikar

Matija Jama je bil impresionistini slikar. Abetovo slikarsko olo, leto pozneje pa na tamkajnjo slikarsko akademijo, kjer je tudiral en semester. V Abetovi oli se je zael intenzivneje ukvarjati z vpraanjem svetlobe in barve.



Jo e tisnikar


Jo e tisnikar


Jo e tisnikar

gre za nanaanje istih, nemeanih barv na platno drugo ob drugo, ki nato ele v oesu ustvarjajo tonske celote.


Jo e tisnikar

Naim impresionistom je bilo pomembno izhodie zlasti slednje naelo, ki ga je Abe poimenoval tudi diamanti uinek.

Taken nain nanaanja barv namre ustvari migetajoo soigro barv in intenzivne barvne uinke.


Jo e tisnikar

Leta 1900 so se na 1. razstavi slovenskega umetnikega drutva v Ljubljani predstavili kot predstavniki moderne smeri slikarji , ki jih danes poznamo kot slovenski impresionisti: Rihard Jakopi, Matija Jama, Ivan Grohar in Matej Sternen.


Jo e tisnikar

A tudi dela slovenskih slikarjev so naletela na podoben odklon in zasmehovanje, kot ga je pred skoraj 30 leti izzvala znamenita razstava v rodni deeli impresionizma, Franciji.


Jo e tisnikar

Ljubljanska javnost po veini ni bila pripravljena na njihov impresionistini pristop, kar ni vodilo le do slabe prodaje njihovih del, ampak celo do osebnih alitev.


Jo e tisnikar

Pa vendar prav od takrat, lahko govorimo o slovenski impresionistini oli, katere predstavniki so svoja dela odnesli na Dunaj, kjer je leta 1904 razstava v salonu Miethkeja prinesla popoln triumf. etverica se je na postavitvi predstavljala zdruena v umetniko skupino imenovano Sava.


Jo e tisnikar

Dunajski razstavi je e istega leta sledilo uspeno predstavljanje v Beogradu, nato pa e v Sofiji leta 1906, v Trstu leta 1907, v Zagrebu, v Varavi in v Krakovu leto kasneje in v Rimu leta 1911.


Jo e tisnikar

Jama je najdosledneji slovenski impresionist. predstavljanje v Beogradu, nato pa e v Sofiji leta 1906, v Trstu leta 1907, v Zagrebu, v Varavi in v Krakovu leto kasneje in v Rimu leta 1911.


Jo e tisnikar

Njegova posebnost sta bili zavestno izogibanje prevzemanja "slikarskih ablon" in pronicljiva logika raziskovalne poglobljenosti v svetost narave.


Jo e tisnikar


Jo e tisnikar

V njegovih slikah se razkriva tudij optinega zaznavanja sveta. Mikal ga je motiv vode, nenavadni izseki, nasprotja med svetlobo in senco, gibanje - vrtenje figur.


Jo e tisnikar

Bil je tudi fotograf- v objektiv je lovil slovenske kraje. zaznavanja sveta. Mikal ga je motiv vode, nenavadni izseki, nasprotja med svetlobo in senco, gibanje - vrtenje figur.


Jo e tisnikar

Matija Jama ni bil ateljejski slikar. Bil je svobodneji, veliko je potoval in odkrival nove motive.


Jo e tisnikar



Slika je bila razstavljena v prostoru na e ole
Slika je bila razstavljena v prostoru nae ole katerimi je najbolj znana Kolo.


Jo e tisnikar

Naj zakljuim z besedami slikarja Matije Jame : katerimi je najbolj znana Kolo.

Za pravega umetnika, pesnika ni in ne sme biti nekakih postav, zakonov in pravil, nikake teoretine estetike: narava edina bodi mu uiteljica, samo ona veno mlada, veno lepa narava ga more vzdrati in odueviti."


Jo e tisnikar

ZATO, PAZIMO VSI NA TO VENO UITELJICO NARAVO. katerimi je najbolj znana Kolo.

Uiteljica likovne vzgoje : Marta Marn


Jo e tisnikar

ZORAN MUI katerimi je najbolj znana Kolo.

slovenski slikar

1909 - 2005


Jo e tisnikar

Slovenski slikar, grafik in risar Zoran Mui se je rodil 12. februarja 1909 v Bukovici pri Gorici.


Jo e tisnikar

olal se je na Uiteljiu v Mariboru. 12. februarja 1909 v Bukovici pri Gorici.





Jo e tisnikar

Junija 1945 se je vrnil v Ljubljano, vendar je zaradi pritiskov oblastnikov e isti mesec odel v Gorico in pozneje v Benetke.


Jo e tisnikar

Leta 1952 je imel prvo samostojno razstavo v Parizu. pritiskov oblastnikov e isti mesec odel v Gorico in pozneje v Benetke.


Jo e tisnikar

Po njej se je v dogovoru s Francosko galerijo ustalil v Franciji, kjer so mu leta 1995 pripravili veliko retrospektivo v Grand Palais. Bil je med umetniki skupine cole de Paris.


Jo e tisnikar

Sodeloval je pri grafinih bienalih v Ljubljani in bil eden vodilnih grafikov svojega asa v Evropi.


Jo e tisnikar

Slikal je predvsem krajine, eden vodilnih grafikov svojega asa v Evropi.


Jo e tisnikar

konjike, eden vodilnih grafikov svojega asa v Evropi.


Jo e tisnikar

portrete, eden vodilnih grafikov svojega asa v Evropi.

,


Jo e tisnikar

avtoportrete, eden vodilnih grafikov svojega asa v Evropi.


Jo e tisnikar

prizore trpljenja iz taboria Dachau, eden vodilnih grafikov svojega asa v Evropi.


Jo e tisnikar

tihoitja, eden vodilnih grafikov svojega asa v Evropi.


Jo e tisnikar

dvojne portrete z eno Ido eden vodilnih grafikov svojega asa v Evropi.


Jo e tisnikar

in starostne avtoportrete. eden vodilnih grafikov svojega asa v Evropi.


Jo e tisnikar

vedute Benetk, eden vodilnih grafikov svojega asa v Evropi.


Jo e tisnikar

Umrl je 25. maja 2005 v Benetkah. eden vodilnih grafikov svojega asa v Evropi.


Jo e tisnikar

Zoran Mui je bil slikar, grafini in risarski mojster sodobne Evrope, posebej Krasa in krakih ambientov.


Jo e tisnikar

Ob 100-letnici rojstva slikarja Zorana Muia je izdala Republika Slovenija zbirateljske kovance z motivom Muievih krakih konjikov, s katerimi je poel prve uspehe na mednarodnem likovnem prizoriu in v njegovem opusu zavzemajo posebno mesto.


Potreben je as da pride ven tisto kar nosi v sebi potreben je as da o isti stvari ki so odve
Potreben je as, da pride ven tisto, kar nosi v sebi! Republika Slovenija zbirateljske kovance z motivom Muievih krakih konjikov, s katerimi je poel prve uspehe na mednarodnem likovnem prizoriu in v njegovem opusu zavzemajo posebno mesto. Potreben je as, da oisti stvari, ki so odve!

so misli, ki jih je izrekel slikar Zoran Mui.


Ivan grohar 1867 1911
Ivan Grohar Republika Slovenija zbirateljske kovance z motivom Muievih krakih konjikov, s katerimi je poel prve uspehe na mednarodnem likovnem prizoriu in v njegovem opusu zavzemajo posebno mesto.(18671911)


Jo e tisnikar

Ivan Grohar se je leta 1867 rodil na Sorici v bajtarski druini iz Tirolskega in odraal v okolju, kjer je ivela domaa obrt, slikanje na panjske konnice in steklo.


Jo e tisnikar

Slikanje je pritegnila njegovo pozornost e v otrokih letih, a se mu zaradi revine ni mogel posvetiti in tako je vsakdanji kruh sluil s kmekimi in z gospodarskimi deli.


Jo e tisnikar

  • . letih, a se mu zaradi revine ni mogel posvetiti in tako je vsakdanji kruh sluil s kmekimi in z gospodarskimi deli. Njegovo nadarjenost je opazil soriki upnik Anton Jamnik in ga leta 1888 peljal na ogled razstave v kofjo Loko, nato pa mu priskrbel vajenitvo pri cerkvenem slikarju Matiji Bradaku v Kranju.


Jo e tisnikar

Kot vajenec je svoje znanje izpopolnjeval tudi v Zagrebu. Med letoma 1892 in 1895 je s podporo kranjskega deelnega odbora obiskoval Deelno risarsko olo v Gradcu. Oktobra leta 1895 se je odpravil v Mnchen, kjer je v muzejih kopiral stareje mojstre in obiskoval razne razstave.


Jo e tisnikar

Leta 1896 se je naselil v kofji Loki, kjer si je uredil svoj atelje. Leta 1897 je spoznal Riharda Jakopia. V tistem asu se je uveljavil kot slikar religioznih podob in pridobil ve dragocenih naroil, med drugim generalnega vikarja J. Flisa za sliki za novo cerkev v Brezjah.


Jo e tisnikar


Jo e tisnikar

Leta 1904 se je preselil spet v Sorico in nato e v kofjo Loko, kjer je slikal med letoma 1906 in 1907 in tam s krajimi prekinitvami tudi prebival do smrti.


Jo e tisnikar

Leta 1911 mu je po posredovanju Janeza Evangelista Kreka in Jakopia Deelni odbor odobril 2.000 kron podpore za umetniko potovanje v Italijo, kamor si je elel e od mladosti. Ob prihodu v Ljubljano, kjer si je elel nakupiti vse potrebno za pot, je moral zaradi jetike, ki jo je skrival, v bolninico, kjer je 19. aprila umrl.


Jo e tisnikar

Slikar, igar ivljenjsko pot je v 44. letu starosti prekinila prezgodnja smrt, je poskrbel za podobe, zaradi katerih so zaeli v njem prepoznavati mit slovenstva, njegove krajine pa sprejemati kot podobe domovine.


Jo e tisnikar

Groharjev Sejalec je upodobljen na prekinila prezgodnja smrt, je poskrbel za podobe, zaradi katerih so zaeli v njem prepoznavati mit slovenstva, njegove krajine pa sprejemati kot podobe domovine.slovenskem evrskem kovancu za 5 centov.


Jo e tisnikar

Groharjev Triglav na nai razstavi prekinila prezgodnja smrt, je poskrbel za podobe, zaradi katerih so zaeli v njem prepoznavati mit slovenstva, njegove krajine pa sprejemati kot podobe domovine.


ad
  • Login