Jo e tisnikar
Sponsored Links
This presentation is the property of its rightful owner.
1 / 120

JOŽE TISNIKAR PowerPoint PPT Presentation


  • 426 Views
  • Uploaded on
  • Presentation posted in: General

JOŽE TISNIKAR. slovenski slikar 1928 - 1998. Jože Tisnikar se je rodil 28. februarja 1928 ob vznožju Pohorja v vasi Mislinja. Tisnikar je bil slikar samouk . Njegove slike so dolgo časa vzbujale nelagodje in grozo v očeh ne poznavalcev umetnosti.

Download Presentation

JOŽE TISNIKAR

An Image/Link below is provided (as is) to download presentation

Download Policy: Content on the Website is provided to you AS IS for your information and personal use and may not be sold / licensed / shared on other websites without getting consent from its author.While downloading, if for some reason you are not able to download a presentation, the publisher may have deleted the file from their server.


- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - E N D - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -

Presentation Transcript


JOE TISNIKAR

slovenskislikar1928-1998


Joe Tisnikar se je rodil 28. februarja 1928 ob vznoju Pohorja v vasi Mislinja.


Tisnikar je bil slikar samouk. Njegove slike so dolgo asa vzbujale nelagodje in grozo v oeh ne poznavalcev umetnosti.


Da bi laje razumeli Tisnikarjeve slike je pomembno, da poznamo Tisnikarjeve svetove, ki so vplivali na njegovo ustvarjalnost.


To so: druina,


vas, v kateri je odraal,


vojna, skozi katero se je prebil v mladosti,


delo bolnikega strenika na oddelku za hudo bolne,


obdukcijsko delo v prosekturi.


  • Med letoma 1954 in 1964 se je slikarsko izoblikoval pod mentorstvom akademskega slikarja Karla Peka v Slovenj Gradcu.


  • Postal je cenjen med ljudmi, olanimi slikarji in kritiki.


  • Nagrado Preernovega sklada je prejel leta 1970 za slikarska dela, razstavljena v letu 1969


  • Najbolj je poznan po svojih upodobitvah krokarjev


in temanih podobah mrtvih, pogrebov, krajin in avtoportretov.


Slika je bila razstavljena na samopostreni malici, 26.2. 2010


Ustvarjal je risbe in slike v razlinih tehnikah, posebej v tehniki enkavstike.


ENKVSTIKAum. slikarska tehnika, pri kateri se za barvno vezivo uporablja vosek.


Od leta 1958 do 1998 je ve kot stokrat samostojno razstavljal doma in v tujini ter sodeloval na tevilnih skupinskih razstavah.


  • Umrl je v prometni nesrei, kmalu po julijski otvoritvi velike retrospektivne razstave v galeriji v Slovenj Gradcu.


Joe Tisnikar je na svojih slikah upodabljal minljivost lovekega ivljenja.


Tisnikarjeve slike nam povedo, da se ivljenjska pot posameznika lahko kona, pri tem pa loveki rod tee dalje, saj je rojstvo veni tekmec loveke umrljivosti. Prav umrljivost je v sodobnem svetu velikokrat omenjena in je tema marsikatere umetnike ustvarjalnosti in umetnikega navdiha, pa naj se nanaa na filme, reklame, knjino ustvarjalnost ali pisanje znanstvenih ter poljudnih lankov.


Marij Pregeljslovenski slikar1913 - 1967


Marij Pregelj, slikar, grafik in ilustrator, sin pisateljaIvana Preglja ,se je rodil 8. avgust1913v Kranju.


Portret oeta in matere


V letih 1932-1936 je tudiral slikarstvo na Akademiji za likovno umetnost v Zagrebu.


Po izbruhu druge svetovne vojne je bil odpeljan najprej v nemko, kasneje pa v italijansko vojno ujetnitvo

Neznani heroji, 1966


Pregljevo slikarstvo je preeto z ekspresionizmom. V podobe vnaa v sebi pretehtano simboliko, ki jo stopnjuje z intenzivnostjo barv.


Pompejansko omizje, 1962


Tetralogija, 1965


Perice, 1958


Ekspresionizemse je razvil v severni Evropi, e posebej v Nemiji. Za ekspresionizem v likovni umetnosti je znailno, da slikar uporablja: definirane linije, ostre robove, mone (kriee) barve, barve imajo simbolien pomen.


Kirchner : Avtoportret in Van Gogh : Zvezdna no


Po osvoboditvi je najprej uil na oli za oblikovanje, kasneje pa na novo ustanovoljeni akademiji za likovno umetnost v Ljubljani.


Marij Pregelj je velikan med slovenskimi umetniki v dvajsetem stoletju in zagotovo najbolj evropski avtor, vsaj kar zadeva sporoilo, izvirnost in likovni izraz njegovih del


Poleg tevilnih ilustracij, med najbolj znanimi so podobe za Ilijado in Odisejo, je Pregelj kakovost slik stopnjeval do smrti


Ilustracija na plakatu :8. bienale ilustracije


Ilustracije Marija Preglja za poglavje o Sloveniji v turistinem vodniku po Jugoslaviji, ki je izel v Parizu.


Visoko je cenjeno njegovo delo Diptihon, v katerem je opazna sinteza vplivov od Picassa do Bacona, predvsem pa je to avtorsko delo, ki je nekakna slikarjeva oporoka.


Umrl je 18. marec1967 v Ljubljani.


Za svoje stvaritve je prejel dve Preernovi nagradi :


Preernova nagrada 1958 za kompozicijo v mozaiku na stavbi delavskega doma v Trbovljah.


Preernova nagrada 1964 za slikarske stvaritve, razstavljene v marcu 1963 v Moderni galeriji v Ljubljani.


Evropsko zdruenje za poto in telekomunikacije je za znamko "Evropa 1993" - sodobna umetnost, izbrala tudi sliko slovenskega slikarja Marija Preglja :

Pompejansko omizje


Na naem vsakomesenem sprehodu po delih slovenskih slikarjev, ste si na marevski samopostreni malici, ogledali predstavljeno sliko:


MATIJA JAMAslovenskislikar1872-1947


Matija Jama se je rodil 4. aprila v Ljubljani, kjer je tudi obiskoval osnovno olo in gimnazijo.


  • Slikarstvo ga je zaelo zanimati e v gimnazijskih letih, pri tem pa je nanj vplival uitelj risanja M. Rogulja.


  • Jama se je po konani viji gimnaziji vpisal na pravno fakulteto, ki pa jo je opustil e leta 1890, dve leti pozneje odel v Mnchen in se tam vpisal na zasebno slikarsko olo S. Holsyja.


Poleti se je vraal v Ljubljano, kjer se je zael druiti z mladimi pisatelji slovenske moderne


Slovenska moderna je oznaka za skupino slovenskih pisateljev, ki so ustvarjali na zaetku 20. stoletja. Sestavljajo jo Ivan Cankar, Dragotin Kette, Josip Murn -Aleksandrov in Oton Zupani.


Leta 1893 pa se je na razstavi v Mnchnu spoznal s francoskimi impresionisti, ki so ga takoj navduili.

Slika:Claude Monet, Impression, 1872


V Mnchen se je vrnil leta 1897 in se tam vpisal na Abetovo slikarsko olo, leto pozneje pa na tamkajnjo slikarsko akademijo, kjer je tudiral en semester. V Abetovi oli se je zael intenzivneje ukvarjati z vpraanjem svetlobe in barve.


Matija Jama je bil impresionistini slikar.


Njegovi slikarski prijatelji so bili Ivan Grohar, Rihard Jakopi, Matej Sternen in drugi .


  • Umetniki so se sreali in sasoma tudi osebno zbliali v v sloviti zasebni slikarski oli, ki jo je leta 1891 ustanovil Anton Abe .


  • Pod njegovim okriljem so se kot drugi slikarji urili v risanju akta in glave, se spoznavali s principom krogle- kuglprincip in naelom kristalizacije barv


gre za nanaanje istih, nemeanih barv na platno drugo ob drugo, ki nato ele v oesu ustvarjajo tonske celote.


Naim impresionistom je bilo pomembno izhodie zlasti slednje naelo, ki ga je Abe poimenoval tudi diamanti uinek.

Taken nain nanaanja barv namre ustvari migetajoo soigro barv in intenzivne barvne uinke.


Leta 1900 so se na 1. razstavi slovenskega umetnikega drutva v Ljubljani predstavili kot predstavniki moderne smeri slikarji , ki jih danes poznamo kot slovenski impresionisti: Rihard Jakopi, Matija Jama, Ivan Grohar in Matej Sternen.


A tudi dela slovenskih slikarjev so naletela na podoben odklon in zasmehovanje, kot ga je pred skoraj 30 leti izzvala znamenita razstava v rodni deeli impresionizma, Franciji.


Ljubljanska javnost po veini ni bila pripravljena na njihov impresionistini pristop, kar ni vodilo le do slabe prodaje njihovih del, ampak celo do osebnih alitev.


Pa vendar prav od takrat, lahko govorimo o slovenski impresionistini oli, katere predstavniki so svoja dela odnesli na Dunaj, kjer je leta 1904 razstava v salonu Miethkeja prinesla popoln triumf. etverica se je na postavitvi predstavljala zdruena v umetniko skupino imenovano Sava.


Dunajski razstavi je e istega leta sledilo uspeno predstavljanje v Beogradu, nato pa e v Sofiji leta 1906, v Trstu leta 1907, v Zagrebu, v Varavi in v Krakovu leto kasneje in v Rimu leta 1911.


Jama je najdosledneji slovenski impresionist.


Njegova posebnost sta bili zavestno izogibanje prevzemanja "slikarskih ablon" in pronicljiva logika raziskovalne poglobljenosti v svetost narave.


  • Slikarsko pot je zael v polepanem realizmu. Nato je prevzel vpliv francoskega impresionizma .


V njegovih slikah se razkriva tudij optinega zaznavanja sveta. Mikal ga je motiv vode, nenavadni izseki, nasprotja med svetlobo in senco, gibanje - vrtenje figur.


Bil je tudi fotograf- v objektiv je lovil slovenske kraje.


Matija Jama ni bil ateljejski slikar. Bil je svobodneji, veliko je potoval in odkrival nove motive.


  • Imel je posebno opremo: nosil je belo platneno obleko, imel je kolo z lujo karbidovko, fotoaparat, kolo je bilo opremljeno s slikarskim stojalom, zloljivim podokvirom in s kovkom za barve in paleto.


Jama je v svojem ivljenju ustvaril okrog 450 del, med katerimi je najbolj znana Kolo.


Slika je bila razstavljena v prostoru nae ole


Naj zakljuim z besedami slikarja Matije Jame :

Za pravega umetnika, pesnika ni in ne sme biti nekakih postav, zakonov in pravil, nikake teoretine estetike: narava edina bodi mu uiteljica, samo ona veno mlada, veno lepa narava ga more vzdrati in odueviti."


ZATO, PAZIMO VSI NA TO VENO UITELJICO NARAVO.

Uiteljica likovne vzgoje : Marta Marn


ZORAN MUI

slovenski slikar

1909 - 2005


Slovenski slikar, grafik in risar Zoran Mui se je rodil 12. februarja 1909 v Bukovici pri Gorici.


olal se je na Uiteljiu v Mariboru.


Akademijo za likovno umetnost je obiskoval v Zagrebu in tudij konal leta 1934.


Po letu 1940 je stalno ivel v Ljubljani.


Novembra 1944 je bil interniran v koncentracijsko taborie Dachau.


Junija 1945 se je vrnil v Ljubljano, vendar je zaradi pritiskov oblastnikov e isti mesec odel v Gorico in pozneje v Benetke.


Leta 1952 je imel prvo samostojno razstavo v Parizu.


Po njej se je v dogovoru s Francosko galerijo ustalil v Franciji, kjer so mu leta 1995 pripravili veliko retrospektivo v Grand Palais. Bil je med umetniki skupine cole de Paris.


Sodeloval je pri grafinih bienalih v Ljubljani in bil eden vodilnih grafikov svojega asa v Evropi.


Slikal je predvsem krajine,


konjike,


portrete,

,


avtoportrete,


prizore trpljenja iz taboria Dachau,


tihoitja,


dvojne portrete z eno Ido


in starostne avtoportrete.


vedute Benetk,


Umrl je 25. maja 2005 v Benetkah.


Zoran Mui je bil slikar, grafini in risarski mojster sodobne Evrope, posebej Krasa in krakih ambientov.


Ob 100-letnici rojstva slikarja Zorana Muia je izdala Republika Slovenija zbirateljske kovance z motivom Muievih krakih konjikov, s katerimi je poel prve uspehe na mednarodnem likovnem prizoriu in v njegovem opusu zavzemajo posebno mesto.


Potreben je as, da pride ven tisto, kar nosi v sebi! Potreben je as, da oisti stvari, ki so odve!

so misli, ki jih je izrekel slikar Zoran Mui.


Ivan Grohar (18671911)


Ivan Grohar se je leta 1867 rodil na Sorici v bajtarski druini iz Tirolskega in odraal v okolju, kjer je ivela domaa obrt, slikanje na panjske konnice in steklo.


Slikanje je pritegnila njegovo pozornost e v otrokih letih, a se mu zaradi revine ni mogel posvetiti in tako je vsakdanji kruh sluil s kmekimi in z gospodarskimi deli.


  • . Njegovo nadarjenost je opazil soriki upnik Anton Jamnik in ga leta 1888 peljal na ogled razstave v kofjo Loko, nato pa mu priskrbel vajenitvo pri cerkvenem slikarju Matiji Bradaku v Kranju.


Kot vajenec je svoje znanje izpopolnjeval tudi v Zagrebu. Med letoma 1892 in 1895 je s podporo kranjskega deelnega odbora obiskoval Deelno risarsko olo v Gradcu. Oktobra leta 1895 se je odpravil v Mnchen, kjer je v muzejih kopiral stareje mojstre in obiskoval razne razstave.


Leta 1896 se je naselil v kofji Loki, kjer si je uredil svoj atelje. Leta 1897 je spoznal Riharda Jakopia. V tistem asu se je uveljavil kot slikar religioznih podob in pridobil ve dragocenih naroil, med drugim generalnega vikarja J. Flisa za sliki za novo cerkev v Brezjah.


  • V Mnchenu ga je Jakopi leta 1899 seznanil z Antonom Abetom. Tam se je poznal tudi z Matijo Jamo in Matejem Sternenom. Na skupni razstavi, ki je pomenila velik uspeh slovenskega slikarstva, je najve priznanj poela prav Groharjeva Pomlad.


Leta 1904 se je preselil spet v Sorico in nato e v kofjo Loko, kjer je slikal med letoma 1906 in 1907 in tam s krajimi prekinitvami tudi prebival do smrti.


Leta 1911 mu je po posredovanju Janeza Evangelista Kreka in Jakopia Deelni odbor odobril 2.000 kron podpore za umetniko potovanje v Italijo, kamor si je elel e od mladosti. Ob prihodu v Ljubljano, kjer si je elel nakupiti vse potrebno za pot, je moral zaradi jetike, ki jo je skrival, v bolninico, kjer je 19. aprila umrl.


Slikar, igar ivljenjsko pot je v 44. letu starosti prekinila prezgodnja smrt, je poskrbel za podobe, zaradi katerih so zaeli v njem prepoznavati mit slovenstva, njegove krajine pa sprejemati kot podobe domovine.


Groharjev Sejalec je upodobljen na slovenskem evrskem kovancu za 5 centov.


Groharjev Triglav na nai razstavi


  • Login