Socialno varstvo

1. Fakulteta za psihoterapijo Predmet: Uvod zdravstveno in socialno varstvo VI. del Socialno varstvo Barbara Kobal Tomc barbara.kobal@guest.arnes.si

2. Socialno varstvo • Področje socialne politike: ključnega pomena za preživetje ljudi, saj ureja osnovne socialne pravice izven zaposlitve in hkrati določa storitve za različne skupine prebivalstva. • Zaseda velik del polja socialne države in kaže na način državnega razumevanja družbene blaginje (Svetlik, 1991).

3. Socialno varstvo • zajema storitve in denarne dodatke • V večini držav sta sistema denarnih dodatkov in socialnih storitev ločena: dodelitev denarnega dodatka je administrativni postopek, ki upošteva le objektivne kriterije, socialne storitve pa opravljajo različni socialni servisi. Pri nas sta oba sistema predmet dela istih javnih služb .

4. Socialna varnost vs. socialno varstvo Socialna varnost zajema tako socialna zavarovanja za določene vrste tveganj kot socialno varstvo (varstvo tistih, ki si zaradi različnih okoliščin ne morejo zagotoviti sredstev za preživljanje oz. se znajdejo v socialnih stiskah in težavah). Socialno varstvo je sestavni del pojma socialna varnost.

5. Socialno varstvo v RS • Sistem dajatev in storitev, ki zagotavljajo minimalno socialno varnost vsem državljanom. • Ukrepi socialnega varstva: preprečevanje in reševanje socialne problematike posameznikov, družin in skupin prebivalstva (Zakon o socialnem varstvu, Ur.l.RS, št. 54/92 in 110/02, 1. člen), ki se iz različnih vzrokov znajdejo v socialnih stiskah in težavnih življenjskih okoliščinah, zaradi katerih ne morejo povsem avtonomno participirati v procesih zadovoljevanja osnovnih potreb in uresničevanja temeljnih človekovih pravic. • Socialno varstvo je torej namenjeno ranljivimdružbenim skupinam.

6. Socialno varstvo v RS • temelji na socialni pravičnosti, solidarnosti ter na načelih enake dostopnosti in proste izbire oblik • izhodišče ukrepov na področju socialnega varstva je zagotavljanje dostojanstva in enakih možnosti ter preprečevanje socialne izključenosti (Nacionalni program socialnega varstva do leta 2005, Ur. l. RS št. 91/01).

7. Socialnovarstvene storitve Namenjene so • preprečevanju socialnih stisk in težav (socialna preventiva), • obsegajo aktivnosti in pomoč za samopomoč posamezniku, družini in skupinam prebivalstva (Zakon o socialnem varstvu, Ur.l.RS št. 110/02, 10. člen)

8. Socialnovarstvene storitve • prva socialna pomoč • osebna pomoč • pomoč družini • institucionalno varstvo • vodenje in varstvo ter zaposlitev pod posebnimi pogoji • pomoč delavcem v podjetjih, zavodih ter pri drugih delodajalcih (Zakon o socialnem varstvu, Ur.l.RS št. 110/02, 11. člen).

9. Socialnovarstvene storitve - kdo jih opravlja Storitve socialnega varstva opravljajo pravne in fizične osebe, če izpolnjujejo določila zakona. Tiste storitve, ki jih zakon določa kot javno službo (socialna preventiva, prva socialna pomoč, osebna pomoč, pomoč družini za dom in na domu, institucionalno varstvo, vodenje in varstvo ter zaposlitev pod posebnimi pogoji), opravljajo javni socialno varstveni zavodi ter druge pravne in fizične osebe, ki pridobijo koncesijo. Storitve izven mreže javne službe pa opravljajo pravne in fizične osebe, ki pridobijo dovoljenje za delo s strani ministrstva, pristojnega za socialno varstvo.

10. Socialnovarstvene storitve - prva socialna pomoč Pomoč pri prepoznavanju in opredelitvi socialne stiske in težave, ocena možnih rešitev ter seznanitev upravičenca o storitvah in dajatvah, ki jih lahko uveljavi ter o obveznostih, ki so povezane s tem.

11. Socialnovarstvene storitve - osebna pomoč Svetovanje, urejanje in vodenje z namenom, da bi posamezniku omogočili razvijanje, ohranjanje, izboljšanje socialnih zmožnosti.

12. Socialnovarstvene storitve - pomoč družini • pomoč družini za dom: strokovno svetovanje, pomoč pri urejanju odnosov med družinskimi člani, pri skrbi za otroke, usposabljanje družine za opravljanje njene vloge v vsakdanjem življenju • pomoč družini na domu: socialna oskrba v primeru invalidnosti, starosti ali ko socialna oskrba na domu lahko nadomesti institucionalno varstvo • socialni servis: pomoč pri hišnih in drugih opravilih v primeru otrokovega rojstva, bolezni, invalidnosti, starosti...

13. Socialnovarstvene storitve - institucionalno varstvo To so vse oblike pomoči v zavodu, drugi družini ali organizirani obliki, s katerimi upravičencem nadomestijo ali dopolnjujejo funkcije doma (bivanje, organizirana prehrana, varstvo, zdravstveno varstvo). Pri institucionalnem varstvu otrok in mladoletnikov, prikrajšanih za normalno družinsko življenje, je poleg zgornjih storitev zagotovljena še vzgoja in priprava na življenje. Pri institucionalnem varstvu otrok in mladoletnikov z zmerno, težjo ali težko motnjo v duševnem razvoju pa še usposabljanje po posebnem zakonu, oskrba in vodenje.

14. Socialnovarstvene storitve - vodenje in varstvo ter zaposlitev pod posebnimi pogoji • Vodenje in varstvo obsegata celovito skrb za odraslo telesno in duševno prizadeto osebo, razvijanje individualnosti ter harmoničnega vključevanja v skupnost in okolje. • Zaposlitev pod posebnimi pogoji obsega oblike dela, ki omogočajo prizadetim ohranjanje pridobljenih znanj ter razvoj novih sposobnosti.

15. Socialnovarstvene storitve - pomoč delavcem v podjetjih, zavodih ter pri drugih delodajalcih Svetovanje in pomoč pri reševanju težav, ki jih imajo delavci v zvezi z delom in s prenehanjem delovnega razmerja, ter pomoč pri uveljavljanju pravic iz zdravstvenega, pokojninskega in invalidskega zavarovanja, otroškega in družinskega varstva.

16. Socialnovarstvene storitve kot pravice Posameznik, ki potrebuje določeno storitev, lahko uveljavlja pravico do storitve po predvidenem postopku. Pravice do storitev se uveljavljajo po načelih enake dostopnosti in proste izbire oblik za vse upravičence pod pogoji, ki jih določa zakon in po načelih socialne pravičnosti.

17. Družinski pomočnik(ZSV, člen 18) • Pravico do izbire družinskega pomočnika ima polnoletna oseba s težko motnjo v duševnem razvoju ali polnoletna težko gibalno ovirana oseba, ki potrebuje pomoč pri opravljanju vseh osnovnih življenjskih potreb. • namen: dvigovanje in ohranjanje kakovosti življenja invalidnih oseb • neinstitucionalna oblika pomoči - pomoč v domačem okolju • uveden leta 2004

18. Kdo je lahko družinski pomočnik • oseba, ki invalidni osebi nudi pomoč, ki jo potrebuje • ni dolžan kriti materialnih stroškov za življenje invalidne osebe • oseba, ki se je z namenom, da bi postala družinski pomočnik, odjavila iz evidence brezposelnih oseb ali je zapustila trg dela ali oseba, ki je v delovnem razmerju s krajšim delovnim časom od polnega delovnega časa pri delodajalcu • oseba, ki ima isto stalno prebivališče kot invalidna oseba, oziroma eden od družinskih članov invalidne oseb (t.j. osebe, ki se kot družinski člani upoštevajo pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči ter brat, sestra, stara mati, stari oče, stric in teta) • mora se udeleževati programov usposabljanja, ki jih določi socialna zbornica

19. Pomoč, ki jo nudi družinski pomočnik Družinski pomočnik invalidni osebi nudi pomoč v skladu z njenimi potrebami in interesi, zlasti pa: • nastanitev, nego, prehrano in gospodinjska opravila, • zdravstveno oskrbo preko izbranega osebnega zdravnika, • spremstvo in udejstvovanje v različnih socialnih in družbenih aktivnostih (kulturne, športne, verske, izobraževalne), • omogočati, da zakonit zastopnik, če ga invalidna oseba ima, opravlja svojo funkcijo.

20. Socialnovarstvene dajatve Denarna socialna pomoč (DSP) so sredstva za zadovoljevanje minimalnih življenjskih potreb v višini, ki omogoča preživetje. Preživetje pa je omogočeno, če so upravičencu zagotovljeni dohodki, s katerimi razpolaga po plačilu davkov in obveznih prispevkov za socialno varnost, v višini minimalnega dohodka, določenega z Zakonom o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 36/2004).

21. Vrste denarne socialne pomoči 1. Denarna socialna pomoč - za obdobje: • Dodeli se za določen čas, in sicer glede na okoliščine. • Prvič se dodeli največ za tri mesece, ponovno pa največ za šest mesecev. • Denarna socialna pomoč se lahko dodeli največ za obdobje enega leta, če zaradi starosti nad 60 let, bolezni, invalidnosti ali drugih okoliščin ni mogoče pričakovati izboljšanja socialnega položaja upravičenca.

22. Vrste denarne socialne pomoči 2. Denarna socialna pomoč - trajna: • Upravičencu nad 60 let in tistemu, ki je trajno nezmožen za delo in je brez vsakršnih dohodkov oziroma prejemkov ter brez premoženja in nima nikogar, ki bi ga bil dolžan in sposoben preživljati, in živi doma, se dodeli trajna denarna socialna pomoč. • Trajno nezmožnost za delo ugotavlja invalidska komisija po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.

23. Vrste denarne socialne pomoči 3. Izredna denarna socialna pomoč - za obdobje: • Lahko se dodeli v izrednih okoliščinah. • To pomoč se lahko dodeli tudi, če upravičenec sicer presega "cenzus" za dodelitev denarne socialne pomoči, a se je iz razlogov, na katere ni mogel vplivati, znašel v položaju materialne ogroženosti. • Dodeli se jo za obdobje, kar pomeni za materialno ogroženost, ki bo trajala več kot dva meseca.

24. Vrste denarne socialne pomoči 4. Izredna denarna socialna pomoč - enkratna: velja enako kot za izredno denarno socialno pomoč - za obdobje, vendar se jo podeli v enkratnem znesku, ker gre za trenutno materialno ogroženost.

25. Višina minimalnega dohodka • merila: • prva odrasla samska oseba v družini: 1 • vsaka naslednja odrasla oseba v družini: 0,7 • otrok do 18 let in polnoletni otrok, ki so ga starši dolžni preživljati zaradi rednega šolanja: 0,3 • minimalni dohodek v letu 2007: • samska oseba in prva odrasla oseba v družini: 212,97 EUR • vsaka naslednja odrasla oseba v družini: 149,08 EUR • otrok: 63,89 EUR • povišanje za enostarševsko družino 63,89 EUR Denarne socialne pomoči se ne dodeli samski osebi oziroma družini, ki ima prihranke oziroma premoženje, ki dosega ali presega višino 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka.

26. Lastni dohodek Dediščine, darila, dohodki in prejemki, ki so viri dohodnine, vsi drugi dohodki in prejemki, čeprav niso obdavčljivi, prejeti doma oziroma v tujini, razen: • dodatka za pomoč in postrežbo in drugih prejemkov za nego in pomoč • otroškega dodatka • dodatka za nego otroka • pomoči za opremo novorojenca • stroškov za prevoz na delo in prehrano med delom • štipendij in drugih prejemkov, ki so namenjeni ali omogočajo usposabljanje ali izobraževanje • sredstev, namenjenih odpravi posledic elementarne nesreče; • denarne socialne pomoči.

27. Razlogi za neupravičenost do DSP • prenehanje delovnega razmerja iz razlogov, zaradi katerih zavarovanci ne morejo uveljaviti pravice do denarnega nadomestila, razen če gre za popolno nezmožnost za delo • neprijavljenost pri pristojnem organu za zaposlovanje, kadar bi se oseba po predpisih o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti lahko štela za brezposelno osebo

28. Razlogi za neupravičenost do DSP • neutemeljena odklonitev primernega dela po podjemni pogodbe oziroma pogodbi o naročilu avtorskega dela ali primernega začasnega ali občasnega humanitarnega ali drugega podobnega dela • neutemeljena opustitev uveljavljanja pravice, ki bi vplivala na socialni položaj te osebe oziroma njenih družinskih članov • zavrnitev sklenitve oziroma neizvrševanje pogodbe o aktivnem reševanju svoje socialne problematike • prestajanje zaporne kazni

29. Spodbujanje zaposlovanja upravičencev do DSP Delodajalec, ki za nedoločen čas ali za določen čas najmanj enega leta zaposli dolgotrajno brezposelno osebo, ki je v zadnjih 16 mesecih najmanj 12 mesecev prejemala denarno socialno pomoč, lahko (ob izpolnjevanju pogojev, določenih s predpisi na področju zaposlovanja in zavarovanja za primer brezposelnosti in s Programom ukrepov aktivne politike zaposlovanja) pridobi subvencijo, s katero se na teh pravnih podlagah spodbuja zaposlovanje težje zaposljivih oseb.

30. Število prejemnikov DSP 2001-2009 (vir: MDDSZ)

31. Upravičenci do denarne socialne pomočipo regijah (sept 2009, vir: MDDSZ)

32. Upravičenci do denarne socialne pomočipo stopnji izobrazbe

33. Upravičenci do denarne socialne pomočipo starosti

34. Nadomestilo za invalidnost • Upravičenci: Invalidi (Zakon o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb, Ur.l.RS, 41/83) so zmerno, težje in težko duševno prizadete osebe in telesno prizadete osebe, ki so nezmožne za samostojno življenje in delo. • Višina: • 35% povprečnega neto dohodka na zaposlenega v RS • od 1. 7. 2009: 284,11 EUR.

35. Dodatek za tujo nego in pomoč • Upravičenci: Če invalidna oseba, ki prejema nadomestilo za invalidnost, potrebuje pomoč druge osebe pri opravljanju osnovnih življenjskih funkcij, lahko uveljavlja tudi pravico do dodatka za tujo nego in pomoč: • Višina (od 1.7.2009) : • invalidne osebe, ki potrebujejo pomoč pri opravljanju vseh osnovnih življenjskih potreb:162,34 EUR • invalidne osebe, ki potrebujejo pomoč pri opravljanju večine osnovnih življenjskih potreb: 81,18 EUR

36. Izvajalske institucije na področju socialnega varstva • centri za socialno delo • domovi za starejše • varstveno-delovni centri • centri za usposabljanje • krizni centri za mlade • oskrbovana stanovanja • koncesionarji • izvajalci z dovoljenji za delo

37. Pluralna mreža izvajalcev • Javni socialnovarstveni zavodi • Zasebne neprofitno-volonterske organizacije • Koncesionarji • Zasebniki in pravne osebe z dovoljenjem za opravljanje socialnovarstvenih storitev

38. Novosti v zakonodaji v l. 2009 • Zakon o delnem subvencioniranju polnega delovnega časa (januar 09): ohranjenih naj bi bilo od 8 do 9 tisoč delovnih mest, v ukrep pa je bilo do junija 2009 vključenih okvirno 50.000 delavcev v 520 podjetjih. • Zakon o spremembi Zakona o delnem subvencioniranju polnega delovnega časa (julij 09): podaljšanje roka za vložitev zahtevka za dodelitev subvencije za delodajalce (s 30. 9. 2009 na 31. 3. 2010) in omogočanje podaljšanja prejemanja subvencij delodajalcem (do največ 6 mesecev)

39. Novosti v zakonodaji v l. 2009 • Zakon o posebnem dodatku za socialno ogrožene (julij 2009): 31. 8.2009 je bil cca. 120 tisočim upravičencem izplačan posebni dodatek za socialno ogrožene. Upravičenci, ki so v juliju prejemali dohodke, katerih višina je nižja od 60 oziroma 70 odstotkov neto minimalne plače (589,19 eur) oziroma niso prejeli več kot 313 evrov, so tako prejeli od 80,00 do 200,00 EUR posebnega dodatka.

40. Pričakovane spremembe zakonodaje • Zakon o socialnovarstveni dejavnosti • Zakon o urejanju socialnih transferov (enotna vstopna točka) • Zakon o denarni socialni pomoči • Zakon o zavarovanju za dolgotrajno nego • Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev • Zakon o osebni asistenci invalidov • Zakon o izenačevanju možnosti invalidov

41. Viri • Nacionalni program socialnega varstva do leta 2005, Ur.l. RS31/2000 • Resolucija o nacionalnem programu socialnega varstva za obdobje 2005 -2010 (Ur. l. RS 39/06) • Spletno mesto MDDSZ: http://www.mddsz.gov.si/ • Svetlik, Ivan (1997): 'Socialna politika v Sloveniji'. V: Hribar-Milič, S. (ur.): Zbornik predavanj s posveta, str. 103-119. GZS, Ljubljana. • Zakon o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb (Ur.l. SRS, št. 41/1983, RS, št. 114/2006) • Zakon o socialnem varstvu (Ur.l. RS, št. 54/1992, 42/1994 1/1999, 41/1999, 26/2001, 110/2002, 2/2004, 21/2006, 105/2006, 114/2006-ZUTPG, 3/2007-UPB2 (23/2007 popr., 41/2007 popr.), 122/2007 Odl.US: U-I-11/07-45 • Zakon o posebnem dodatku za socialno ogrožene (Ur.l. RS, št. 57/2009). • Zakon o delnem subvencioniranju polnega delovnega časa (Ur.l. RS, št. 5/2009, 40/2009, 57/2009).