OBLIKOVANJE NAVPIČNE VERIGE

OBLIKOVANJE NAVPIČNE VERIGE Prof.dr.Polona Domadenik

PODJETJE V NAVPIČNI VERIGI • Navpična veriga • Prične se z nabavo materiala • Končna se s prodajo končnih proizvodov/storitev • Vključuje podporne dejavnosti, kot so finance in trženje... (ponekod ključen vir ustvarjanja dodane vrednosti) • Navpične verige so pomemben del strategije podjetja

SUROVINE TRANSPORT IN SKLADIŠČENJE PREDELAVA V POLIZDELKE TRANSPORT IN SKLADIŠČENJE IZDELAVA KONČNIH IZDELKOV TRANSPORT IN SKLADIŠČENJE MALOPRODAJA Primer navpične verige v proizvodnji • PODPORNE DEJAVNOSTI: • UPRAVA • MARKETING • FINANCE, KONTROLING IN RAČUNOVODSTVO • UPRAVLJANJE S ČLOVEŠKIMI VIRI • PRAVNE IN SPLOŠNE ZADEVE • DRUGO

Mesto podjetja v navpični verigi • Za vsako fazo v navpični verigi se mora podjetje odločiti med trgom in navpično integracijo • Raven navpične integracije se razlikuje • med panogami • znotraj panoge • med produkti znotraj podjetja

Navpične meje podjetja • Podjetje se mora odločiti: • katere faze navpične verige bodo potekale v podjetju • katere faze navpične verige bodo iz podjetja izločene (outsourcing) • Izbira med “nevidno roko” trga in “vidno roko” organizacije (izdelaj ali kupi)

“Naredi ali kupi” • Odločitev je odvisna od stroškov in koristi uporabe trga oziroma “izdelave v hiši” (oportunitetni stroški). • Zunanji specialisti lahko izvedejo aktivnost bolje kot podjetje(primer: UPS-distribucija) • Možne so tudi vmesne rešitve. Primer: strateške zveze s ponudniki, skupna vlaganja.

Nekateri napačniargumenti izbire med “naredi” in “kupi” • Izločitev dejavnosti odstrani stroške dejavnosti in poveča dobiček. • Povratna integracija omogoči pridobitev dobička dobavitelja. • Navpična integracija pomaga pri varovanju pred tveganjem višjih cen inputov.

KORISTI IN STROŠKI UPORABE TRGA

A. Koristi od uporabe trga • Podjetje na trgu lahko doseže ekonomije obsega, ki jih “notranji” obrat ne more. • Podjetja na trgu so podvržena tržni disciplini. “Notranji” obrat utegne skrivati neučinkovitosti zaradi uspešnosti korporacije (agencijski stroški in stroški vpliva).

Ekonomija obsega • Podjetja na trgu so bolj učinkovita zaradi: • Ekonomij obsega • Ekonomij učenja Povprečni stroški C’ C* A’ A* A’’ Količina zavor

Agencijski stroški in stroški vpliva (moči) • Spodbude za povečanje uspešnosti ininovacij so manjše, ko gre za “notranjo” proizvodnjo. • Agencijski stroški so posebno problematični, če se aktivnost odvija v “stroškovnem” centru v organizaciji. • Težko je notranji organizaciji vzpostaviti podoben sistem spodbud kot podjetjem na trgu.

Agencijski stroški • Simulacija “tržnih” spodbud v notranji organizaciji je variabilno nagrajevanje managerjev. • Variabilno nagrajevanje povečuje izpostavljenost managerjev do tveganja. Zato zahtevajo višjo osnovno plačo. • Interni mehanizmi za povečanje inovacij običajno ne delujejo.

Stroški vpliva (moči)- influence costs • Izvajanje aktivnosti v organizaciji lahko pelje do stroškov vpliva. • “Interni trg kapitala” alocira kapital. Na alokacijo utegnejo vplivati interesne skupine. • Izgubljeni resursi zaradi vpliva (moči) so stroški vpliva (direktni, indirektni).

B. Stroški uporabe trga • Koordinacija aktivnosti in procesov je lahko neučinkovita zaradi množice kompromisov. • Težko je zavarovati dostop do občutljivih informacij. • Z uporabo “notranje” organizacije se je mogoče izogniti nekaterih transakcijskih stroškov.

Problemi koordinacije Nekatere napake, zamude so lahko izredno drage • Nekateri primeri • Če dobavitelj ne dostavi materialov ob pravem času, se proizvodnja ustavi. • Pomanjkanje koordinacije pri oglaševanju na lokalnih trgih utegne prispevati k manjši vrednosti blagovne znamke. • Nepričakovana odpoved tujega profesorja lahko podaljša čas izobraževanja.

Ob odsotnosti dobre koordinacije se oblikujejo ozka grla v navpični verigi. • Da bi zagotovili uspešno koordinacijo, medsebojne pogodbe zelo natančno določajo čas dobave in ostale cilje.

Zaščita zaupnih informacij • Podjetja ne želijo izgubiti svojih konkurenčnih prednosti. Zato nekaterih dejavnosti ne morejo izločiti. • Včasih uporabijo pogodbe za zaščito kritičnih zaupnih informacij. Primer: uporaba konkurenčne klavzule za zaposlene.

Transakcijski stroški (Coase) • Izločitev aktivnosti vključuje stroške pogajanj ter stroške sklepanja in uveljavitve pogodb. • Ti stroški nastanejo zaradi oportunističnega obnašanja pogodbenih strank. • Več si preberite v poglavju 5.

MODEL IZBIRE NAVPIČNE POVEZANOSTI • Uporaba trga izboljša tehnično učinkovitost (doseganje najmanjših stroškov) • Navpična integracija izboljša agencijsko učinkovitost (koordinacija, transakcijski stroški) • Podjetje “gospodari” - izbira najboljšo kombinacijo tehnične in agencijske učinkovitosti • PREDPOSTAVKA: Q=FIKSEN

Diferencialna tehnična učinkovitost (T) • T = minimalni stroški proizvodnje v primeru vertikalne integracije – minimalni stroški v primeru proizvodnje na trgu • Uporaba trga pelje do večje tehnične učinkovitosti (ekonomija obsega) v primerjavi z navpično integracijo (moč tržne discipline) • Velikost diferencialne tehnične učinkovitosti trga nad navpično integracijo (T) je odvisna od narave naložb, vključenih v produkcijo • T>0

Diferencialna tehnična učinkovitost (T) • Ko so naložbe specializirane, so prednosti ekonomij obsega podjetja na trgu manjše. • Diferencialna tehnična učinkovitost trga nad navpično integracijo (T) se manjša z večjo specifičnostjo naložb. EUR T k= specifičnost naložbe

Diferencialna agencijska učinkovitost(A) • A= minimalni stroški koordinacije in transakcijski stroški v primeru vertikalne integracije – minimalni stroški koordinacije in transakcijski stroški v primeru proizvodnje na trgu • Pri visoki specifičnosti naložb je diferencialna agencijska učinkovitost trga pod navpično integracijo →A< 0. • Ko imamo opravek s specifičnostjo naložb, je možnost zaustavitve transakcij (hold-up) velika in se transakcijski stroški povečajo. • Pri nizki specifičnosti naložb je diferencialna agencijska učinkovitost trga nad vertikalno integracijo (A) > 0 • Tržna menjava je verjetno bolj učinkovita kot “notranja” proizvodnja

Diferencialna agencijska učinkovitost(A) k>k*: notranja proizvodnja bolj agencijsko učinkovita k<k*: tržna menjava je bolj učinkovita EUR A k= specifičnost naložbe k*

Diferencialna tehnična in agencijska učinkovitost EUR T A k= specifičnost naložbe k*

EUR T k** k k* A C Izbira učinkovitostiC= T+ A • Skupna diferencialna učinkovitost (C) je negativno povezana s specifičnostjo naložb. • Pri visoki specifičnosti naložb je navpična integracija bolj učinkovita. • Pri nizki specifičnosti naložb je izločanje (outsourcing) bolj verjetno. k>k**: izberemo notranjo proizvodnjo k<k**: izberemo trg

Izbira učinkovitosti • C= T+ A • Skupna diferencialna učinkovitost (C) je negativno povezana s specifičnostjo naložb. • Pri visoki specifičnosti naložb je navpična integracija bolj učinkovita. • Pri nizki specifičnosti naložb je izločanje (outsourcing) bolj verjetno.

Kaj vpliva na izbiro ?

1. Izbira učinkovitosti in ekonomija obsega • Ko je pomen ekonomije obsega manjši (trg manjši), imajo navpično integrirana podjetja boljše možnosti na račun zmanjšane diferencialne tehnične učinkovitosti. • krivulja T se pomakne navzdol → k** ↓ • če je T = 0 potem je k**=k* (izbiro določa le agencijska učinkovitost)

2. Izbira učinkovitosti in obseg trga • Ko se poveča obseg trga, postane diferencialna učinkovitost bolj občutljiva na specifičnost naložb. • Vertikalno podjetje laže uresniči ekonomijo obsega. Diferencialna tehnična učinkovitost se izboljša v korist vertikalno integriranega podjetja (T↓) . • Diferencialna agencijska učinkovitost se izboljša v korist tistega, ki ima nižje stroške (A zarotira okrog k*).

k***<k** EUR Navpična integracija ima prednost pred nakupom na trgu na večjem območju T k*** k** k k* A C

Skupna diferencialna učinkovitost (C) se močno zmanjša pri majhni specifičnosti naložb. • Raven specifičnosti naložb, pri kateri je trg enakovreden z navpično integracijo, se zmanjša. • Navpična integracija ima prednost pred tržno menjavo pri večjispecifičnosti naložb.

3. Izbira učinkovitosti in specifičnost naložb • čim bolj proizvodnja zahteva specifičnost inputov, tem bolj je pravilna izbira notranja proizvodnja teh inputov

Sklepne misli o modelu izbire učinkovitosti • Proizvodnja inputov v obliki standardiziranih produktov bo bolj verjetno nastopala na trgu (ekonomije obsega dobavitelja). • Ko je trg, ki ga podjetje oskrbuje, dovolj velik, bo verjetno prevladala navpična integracija. • Obstoj specifičnih naložb bo verjetno spodbudil navpično integracijo.

Ali se podjetja v stvarnem življenju obnašajo v skladu s tem modelom ?

Primeri iz resničnega življenja • GM je bolj navpično integriran kot Ford (učinek obsega) • Zaradi specifičnosti naložb v proizvodnji elektronskih komponent (kompleksnost proizvodov) je notranja proizvodnja bolj verjetna kot nakup na trgu (naložbe v prodajne referente)

ALTERNATIVE NAVPIČNI INTEGRACIJI(več si preberite v knjigi; poglavje 6) • Omejena integracija (tapered integration) (nekaj narediš sam, nekaj kupiš) • Partnerstvo dodane vrednosti • Strateške zveze in skupna vlaganja • Dolgoročno sodelovanje • Implicitne pogodbe med podjetji

Omejena integracija • Podjetje proizvaja del potrebnih inputov (surovin, sestavnih delov) v svojih obratih, preostalo pa kupi na trgu(Pepsi, Coca-Cola). • Del proizvodov (outputov) podjetje prodaja prek svojega prodajnega oddelka, del pa s pomočjo neodvisnih distributerjev)(Exxon).

Prednosti • Vzpostavijo se dodatne nabavne in prodajne poti, ne da bi bilo potrebno vanje preveč investirati. • Podatki o stroških in donosnosti interne proizvodnje lahko pomagajo v pogajanjih s podjetji, ki delujejo na trgu. Grožnja z lastno proizvodnjo poveča pogajalsko moč podjetja v pogajanjih s kupci ali dobavitelji. • Razpolaganje z lastnimi zmogljivostmi omogoča zavarovanje pred potencialnim problemom zaustavitve posla (hold-up problem). • Možno povečanje zunanjih zmogljivosti uravnoteži domačo produkcijo.

Slabosti • Možna izguba ekonomija obsega. • Koordinacija med dvema enotama postane težja, saj se morata sporazumeti o natančni specifikaciji produktov in o pravočasni dobavi. • Managerji nadaljujejo z interno produkcijo tudi po tem, ko to ni več učinkovito.

Partnerstvo dodane vrednosti • Strateške zveze • Dolgoročno sodelovanje • grozdi • japonske korporacije

Prednosti • kooperativnost in delitev informacij (pred konkurenčnim obnašanjem) • fleksibilnost (pred navpično povezavo) • čeprav formalno samostojne, enote upoštevajo tudi interese drugih članic • koordinacija različnih aktivnosti in doseganje ekonomije obsega • fleksibilnost in ekonomija obsega

Slabosti • možnost uporabe pridobljenih informacij v lastno korist •  učinek prostega strelca in nekooperativnost

Strateške zveze in skupna vlaganja • Strateške zveze vključujejo kooperacijo, koordinacijo in delitev informacij o skupnih projektih. Sodelujoča podjetja so pri tem še vedno neodvisna. • Skupno vlaganje pomeni postavitev neodvisne organizacije, ki je v lasti sodelujočih podjetij

Strateške zveze • Strateške zveze in skupna vlaganja so vmesne rešitve med tržno menjavo in navpično integracijo. • Praviloma ne temeljijo na pogodbah, ampak na zaupanju in vzajemnosti. Spori se redko rešujejo na sodišču, raje s pogajanji. • Negotovost glede bodočih dogodkov omejuje udeležence, da bi v pogodbi utemeljili natančen razvoj dogodkov in odločitev. • Transakcije so raznovrstne. Pogodbeno pravo ne more zapolniti praznine. • Zaradi specifičnih naložb obstaja možnost zaustavitve transakcij (hold-up).

Noben udeleženec nima dovolj znanja, da samostojno organizira transakcijo. • Tržna priložnost, ki je spodbudila transakcijo, ni nujno, da traja dolgo. Zato dolgoročne pogodbe niso zelo privlačne. • Zaradi posebnosti lokalnega okolja je treba prepričati lokalnega partnerja za skupne naložbe. • Jože Stanič, bivši predsednik uprave Gorenja: “Strateška zveza ni nič. Ali te nekdo kupi ali pa ti kupiš svojo tarčo.”

Skupna vlaganja • kadar je vlaganje na novo področje preveč tvegano (vlaganje v države bivše Jugoslavije) • kadar gre za povezovanje različnih sposobnosti in znanj • kadar se želimo izogniti uvoznim kvotam, tarifam, političnim interesom ipd.

Vstop z novim podjetjem • ko ima podjetje dovolj časa, da izpelje novo naložbo • ko se konkurenčna podjetja počasi odzivajo in se lahko novo podjetje uspešno kosa z njimi • če vstopni stroški niso preveliki (sunk cost) • ko gre za mlado industrijsko panogo in ugodne možnosti rasti

Dolgoročno sodelovanje • grozdi • japonsko partnerstvo

Grozdi • skupina malih in srednjih podjetij z navpičnimi in horizontalnimi povezavami • praviloma znotraj geografskega območja • z obstoječo institucionalno zgradbo • med seboj sodelujejo in si konkurirajo

Možne prednosti • Vpliv na večjo produktivnost • spodbujajo inovativnost • kakovost človeškega kapitala • kakovost managementa • Vpliv na zmanjšanje povprečnih stroškov • eksterna ekonomija • krivulja učenja • transakcijski stroški • ekonomija obsega •  oblikovanje in prenos znanja sta pogojena z geografsko bližino

OBLIKOVANJE NAVPIČNE VERIGE