SPLOŠNA BOLNIŠNICA MURSKA SOBOTA KIRURŠKI ODDELEK - ODSEK ZA TRAVMATOLOGIJO

1. SPLOŠNA BOLNIŠNICA MURSKA SOBOTA KIRURŠKI ODDELEK - ODSEK ZA TRAVMATOLOGIJO ZDRAVSTVENA NEGA BOLNIKA PRI OSTEOPOROTIČNIH ZLOMIH HRBTENICE Avtor: Aleksandra Nagy, dipl.med.ses. Beltinci: 02.10.2009

2. UVOD OSTEOPOROZA - bolezen, - ↓ kostne mase, - ↓ trdnosti kosti, - kosti so krhke in se pogosteje zlomijo, - že majhna obremenitev lahko povzroči zlom.

3. HRBTENICA • sestavljena iz vretenc • (33 - 34), • vretenca povezana s • sistemom hrustančno - • vezivnih struktur in mišic, • - je nosilni stolp celega telesa, • zaščitna funkcija, • - gibljivost in stabilnost.

4. ZLOMI HRBTENICE • - delovanje indirektne sile na hrbtenico, • padec na glavo, zadnjico, sunkovit pomik zg. dela telesa • naprej.

5. POŠKODBE HRBTENICE • - delovanje čezmerne sile na določen del hrbtenice, • čezmerni upogib, čezmerni nateg, stisnjenje, premik, • kombinacija vseh mehanizmov.

6. Poznamo več zlomov vretenc: • -zlom telesa vretenca - fractura corporis vertabrae, • -zlom vretenčnih lokov - fractura arcus vertabrae, • zlom sklepnih nastavkov - fractura processus articularis • vertabrae, • zlom prečnih in trnastih nastavkov - fractura processus • transversi et fractura processus spinosi.

7. Klinični znaki zlomov hrbtenice so sledeči: • bolečina pri neposrednem pritisku na poškodovano vretence, • zavrta gibljivost hrbtenice, • nevrološki izpadi, • - pasaste bolečine prek prsnega koša in trebuha, • znaki paralitičnega ileusa, ki včasih nastane zaradi večjega • prsnotrebušnega, retroplevralnega in retroperitonealnega • hematoma; • - vidna frakcija hrbtenice – grba.

8. POŠKODBE VRATNE HRBTENICE - prometne nezgode, - skoki v vodo, - najpogosteje nateg paravertebralnih mišic.

9. Poškodba vratne hrbtenice je lahko zelo verjetna, če ugotovimo: • - bolečnost pri palpaciji trnastih odrastkov vratnih vretenc, • - spremenjeno stanje zavesti, • - žariščne nevrološke izpade, • - znake poškodbe zgornjega dela prsnega koša, • - poškodbe glave in obraza, • znake zastrupitve (alkoholizirani in intoksicirani, ki nimajo • kontrole nad gibanjem telesa in so bolj podvrženi poškodbam • vratu).

10. POŠKODBE PRSNE IN LEDVENE HRBTENICE • najpogostejša mehanizma za te vrste zlomov sta padec na • zadnjico in čezmerno upogibanje, • klinično se kaže kot bolečina v hrbtu, ki pasasto izžareva • naprej; • - pri poškodbi hrbtenjače prisotni nevrološki izpadi, • preprečiti pri poškodovancu premikanje hrbtenice do končne • diagnoze.

11. DIAGNOSTIČNE METODE PRI POŠKODBAH HRBTENICE, KI SE UPORABLJAJO V SPLOŠNI BOLNIŠNICI MURSKA SOBOTA • - rentgenska diagnostika • - CT (računalniška tomografija) • ostale metode, ki pa v naši bolnišnici • trenutno niso na razpolago pa so: • MR (magnetna resonanca) in EMG • (elektromiografija).

12. PRINCIPI ZDRAVLJENJA POŠKODOVANE HRBTENICE - vzpostavitev normalnih anatomskih odnosov, - vzpostavitev funkcije hrbtenice in hrbtenjače, - vzpostavitev stabilnosti hrbtenice, - prenehanje bolečine. Zdravljenje poškodovane hrbtenice delimo v: - konzervativno zdravljenje in - operativno zdravljenje

13. KONZERVATIVNO ZDRAVLJENJE POŠKODB HRBTENICE - zaprto uravnavanje kostnih odlomkov, - zunanja imobilizacija, - pravilni medsebojni položaj.

14. KONZERVATIVNO ZDRAVLJENJE POŠKODB VRATNE HRBTENICE ZVIN - najpogostejša poškodba vratne hrbtenice, - zdravljenje z nekajdnevno imobilizacijo, - mehka ali trda vratna opornica, - nekajdnevno mirovanje.

15. ZLOMI • Stabilni zlomi • - nepoškodovani ligamentarni sistem, • - minimalni premiki odlomkov, • - zlomi trnastih nastavkov in lateralnih mas, • - mehka ali trda vratna opornica za 3 mesece. • b) Nestabilni zlomi • - subluksacija, • - večji premiki odlomkov, • - posteljna trakcija ali/in trakcija s halo telovnikom, • - trakcija naj skupno traja do 6 tednov • - vratne ortoze (mehka, trda, Philadelphia) , • - mavčeva minerva, • - halo telovnik, • - posteljna halo trakcija .

16. POSTELJNA HALO TRAKCIJA

17. KONZERVATIVNO ZDRAVLJENJE POŠKODB PRSNOLEDVENE HRBTENICE • - posledice visokoenergijskih poškodb hrbtenice, • - padci z višine, • - direktni udarci, • prometne nezgode ( politravmatizirani). • Stabilni zlomi • - brez imobilizacije, • 6 – 8 tednov izogibanje pripogibanja, rotacijkim gibov v predelu • prsnoledvene hrbtenice, dvigovanju težjih bremen; • - vaje za krepitev obhrbteničnih mišic. • Nestabilni zlomi • - poškodovan več kot en steber hrbtenice, • - premik odlomkov, • - poškodba medvretenčnih ploščic in ligamentov, • - več kot 50 % posedanje telesa.

18. MAVČEV STEZNIK TRITOČKOVNI STEZNIK

19. OPERATIVNO ZDRAVLJENJE POŠKODB HRBTENICE - sledi splošnim načelom konzervativnega zdravljenja, - uravnati nestabilen zlom, - napraviti notranjo imobilizacijo, - stabilizacija (spondilodeza), - sprostitev živčnih struktur.

20. ŠTUDIJA PRIMERA Gospa J. H.; rojena 05. 12. 1951. Poročena, živi z možem v občini Murska Sobota. Je upokojenka. 04.08.2009 ob14.36hpripeljana z reševalnim vozilom s spremstvom reševalcev. Padla naj bi s stola, ko je nameščala zaveso na okno. Hrbtenica je bila boleča na udar v torakolombalnem prehodu, grobih nevroloških izpadov ni bilo. Krvni tlak (RR) je bil 158/109 mmHg, pulz (P) 87. Opravili so rentgensko slikanje (Rtg) torakolumbalne hrbtenice. Ob 14.50hsprejeta na oddelek s sumom na zlom prsnega vretenca Th11 in Th12. Pri bolnici je bilo odrejeno mirovanje do opravljene računalniške tomografije (CT) in do njenega končnega izvida. Ob osebni medikamentozni terapiji: Mirzaten 40 mg 1 tableto (tbl) dnevno; Aktonel prašek 1x1 zvečer; Olivin 10 mg 1x1 tbl.; je imela predpisano še Clexane 0,4 ml/24ur; Zaldiar 3x1 tbl dnevno.

21. 05.08.2009 ob 10:30hopravila CT torakalne hrbtenice. Preiskava je pokazala stabilni zlom telesa vretenc Th11 in Th12. Po opravljeni preiskavi in pregledu izvida radiologa je lečeči zdravnik odredil učenje hoje s tritočkovno opornico, hoja s pomočjo bergel in analgetik po potrebi. Ob 11:00hje fizioterapevtka bolnici namestila tritočkovno opornico in ji dala navodila glede hoje z berglami in uporabe tritočkovne opornice (da ko leži v postelji ji ni potrebno imeti nameščene tritočkovne opornice, ko pa se poseda in vstaja pa je potrebna) ter jo naučila hoje z tritočkovno opornico in berglami. Ob 11:30hpacientka vstala s pomočjo tritočkovne opornice in poskusila s hojo z berglami. Ob 12:30h pacientko poučimo glede aplikacije nizkomulekularnega heparina (Clexane) in ji damo še pisna navodila.

22. 06.08.2009 ob 08:00hpacientko prosimo, da si sama aplicira Clexane in ji še enkrat damo jasna navodila. Ob 09:30pacientka odpuščena iz bolnišnice v domačo oskrbo. Prejela je navodila, da v primeru zapore odvajanja, mravljinčenja po nogah oziroma v primeru nevroloških izpadov, da se oglasi takoj pri nas. Dobila je tudi recept (Rp) za Clexane 0,4/24 ur in Rp. za Zaldiar tablete. Kontrola pri nas ter ponovni Rtg. 13.08.2009.

23. NEGOVALNI PROBLEMI PRI BOLNICI V ČASU OBRAVNAVE PO MODELUVIRGINIJE HENDERSON ŽIVLJENJSKA AKTIVNOST: GIBANJE IN USTREZNA LEGA Ugotavljanje potreb po ZN Bolnica zaradi poškodbe hrbtenice potrebuje pomoč negovalnega osebja pri opravljanju življenjskih aktivnostih. Zaradi navodil zdravnika je primorana mirovati v postelji.

24. Cilji zdravstvene nege • bolnica se bo omejeno gibala v postelji, • - bolnica se bo boljše počutila, • - bolečina bo zmanjšana oziroma odpravljena.

25. Načrtovane negovalne intervencije • - urediti ustrezno posteljno enoto, • - pacientko poučiti, da ima noge iztegnjene, da niso v fleksiji; • - pacientki svetovati, da nas nemudoma obvesti v primeru mravljinčenja nog; • - pacientko poučiti o možnostih omejenega gibanja v postelji, • nuditi pomoč pri zagotovitvi optimalne lege (pacientko opozoriti, da si naj ne • dviguje vzglavja), • - vzdrževati primerno lego, • - namestiti klicno napravo na dosegu rok, • - po potrebi namestiti antidekubitorno blazino, • - pacientki aplicirati njeno terapijo (antidepresiv), • ob bolečini aplicirati analgetik. • Izvajanje: je potekalo po načrtu. • Vrednotenje: ker smo bolnici aplicirali analgetik in ji aplicirali njeno terapijo (antiderpesiv), trenutno so bolečine popustile. Ker so bolečine nekoliko popustile je sposobna omejenega gibanja v postelji.

26. ŽIVLJENJSKA AKTIVNOST: SPANJE IN POČITEK Ugotavljanje potreb po ZN Bolnica toži, da težko zaspi zaradi bolečin in ležanja v prisiljenem položaju. Ko pa zaspi se zopet čez kratek čas zbudi.

27. Cilji zdravstvene nege - bolnica bo naspana in spočita, - ritem spanja bo urejen, - spanec bo dovolj dolg z manj prebujanji.

28. Načrtovane negovalne intervencije • - urediti bolniško posteljo, • - urediti ustrezno lego, • - bolnico higiensko oskrbeti, • - prezračiti bolniško sobo pred spanjem, • - zagotoviti mir na oddelku, • - relaksacijski pogovor, • po naročilu zdravnika aplicirati terapijo za spanje. • Izvajanje: je potekalo po načrtu. • Vrednotenje: bolnica je naspana in spočita. Ponoči se malokrat zbuja.

29. ŽIVLJENJSKA AKTIVNOST: OSEBNA HIGIENA IN UREJENOST Ugotavljanje potreb po ZN Bolnica je zaradi omejenega gibanja v postelji potrebuje pomoč negovalnega osebja, ker sama ne more priti do vode in svojih osebnih pripomočkov.

30. Cilji zdravstvene nege - bolnica bo čista in negovana, - bolnica bo urejena, - bolnica se bo boljše počutila.

31. Načrtovane negovalne intervencije • - izvajati jutranjo nego, • - izvajati anogenitalno nego po vsakem izločanju, • - negovati ustno votlino po vsakem obroku, • - opraviti posteljno kopel (zvečer), • skrbeti za čisto posteljno in osebno perilo bolnice (ob • potenju večkrat menjati osebno in posteljno perilo bolnice), • - skrbeti za čisto lasišče bolnice in nega nohtov 1x tedensko, • masirati izpostavljene predele telesa (glede na stanje • bolnice). • Izvajanje:je potekalo po načrtu. • Vrednotenje:bolnica je čista in urejena.

32. ŽIVLJENJSKA AKTIVNOST:IZOGIBANJE NEVARNOSTIM V OKOLJU Ugotavljanje potreb po ZN Bolnica se ne zaveda resnosti poškodbe, zato je nevarnost dodatne poškodbe toliko večja.

33. Cilji zdravstvene nege • - do dodatne poškodbe ne bo prišlo. • Načrtovane negovalne intervencije • - pravilen položaj bolnice pri negovalnih intervencijah, • - namestiti zaščitne ograjice p.p, • natančno opazovanje bolnice, p.p. tudi stalen nadzor (da • ne pride do padca pri nenadzorovanem vstajanju); • klicna naprava mora biti na dosegu roke ( hiter odziv na • klic), • - zdravstveno vzgojno delo, • individualno obravnavanje bolnice. • Izvajanje: je potekalo po načrtu. • Vrednotenje: pri bolnici ni prišlo do dodatnih poškodb, ker smo izvajali vse negovalne intervencije po PZN. Poučili smo jo o nevarnostih vstajanja iz postelje in je upoštevala naša navodila.

34. ŽIVLJENJSKA AKTIVNOST:KOMUNICIRANJE, IZRAŽANJE ČUSTEV Ugotavljanje potreb po ZN Bolnica je zaskrbljena in prestrašena, saj še čaka na CT slikanje torakalne hrbtenice in se boji končnega izvida preiskave.

35. Cilji zdravstvene nege - bolnica bo pomirjena, - zaskrbljenost bolnice bo zmanjšana, - bolnica bo dobila potrebne informacije, - bolnica bo lažje spala.

36. Načrtovane negovalne intervencije • - pogovoriti se s bolnico in jo pomiriti, • - pridobiti zaupanje bolnice, • - pomagati bolnici pri osnovnih življenjskih aktivnostih, • - aplicirati uspavalo po naročilu zdravnika, • poučiti bolnico o njenem načinu življenja po hospitalizaciji. • Izvajanje: je potekalo po načrtu. • Vrednotenje: z bolnico smo se pogovorili o njenih strahovih. Posredovali smo ji ustrezne informacije o nadaljnjih postopkih, zato je pacientka pomirjena.

37. ZAKLJUČEK Poškodba hrbtenice je dokaj pogosta nesreča, katerih posledic pa se ljudje premalokrat zavedajo. Najpogostejše poškodbe hrbtenice so prometne nesreče, skoki v vodo, padci po stopnicah. Vloga medicinske sestre je poleg zdravstvene nege tudi izvajanje zdravstveno vzgojnega dela, je koordinatorka in psihoterapevtka. Medicinska sestra mora usposobiti bolnika za čim bolj samostojno izvajanje nege in drugih vsakodnevnih aktivnosti, zato je tudi izrednega pomena dobro sodelovanje s fizioterapevti in ostalimi člani tima. Prav tako pa je tudi izrednega pomena dokumentacija zdravstvene nege saj je odsev kvalitetne zdravstvene nege.

38. HVALA ZA POZORNOST